Primerjava mikroskopskega pregleda citološkega sedimenta in pretočne citometrije pri diferenciranju levkocitov v peritonealni, plevralni in sinovialni tekočini ter likvorjuGartnar, Tanja (Avtor) Jerin, Aleš (Mentor) Božnar Alič, Elizabeta (Komentor) telesne tekočinediferenciacija levkocitovcitološki sedimentpretočna citometrijaSysmex XN-1000Analiza telesnih tekočin ima pomembno vlogo pri diagnostiki vnetnih, infekcijskih, malignih in drugih patoloških stanj. Poleg celokupnega števila levkocitov je ključen del laboratorijske obravnave tudi diferenciacija levkocitov, ki se tradicionalno izvaja z mikroskopskim pregledom citološkega sedimenta, vendar je ta metoda časovno zamudna in podvržena subjektivni presoji. Namen magistrske naloge je primerjati mikroskopsko metodo pregleda citološkega sedimenta z avtomatizirano metodo pretočne citometrije na analizatorju Sysmex XN-1000 z modulom za telesne tekočine ter oceniti uporabnost in zamenljivost obeh metod v klinični praksi. V nalogo je bilo vključenih 1013 vzorcev telesnih tekočin (289 vzorcev likvorja, 214 vzorcev peritonealne tekočine, 355 vzorcev plevralne tekočine in 155 vzorcev sinovialne tekočine). Rezultate smo statistično ovrednotili s Spearmanovim korelacijskim koeficientom, Passing–Bablokovo regresijo in Bland–Altmanovo analizo. Pri primerjavi ujemanja meritev med mikroskopsko in avtomatizirano metodo so rezultati pokazali dobro ujemanje za številčno koncentracijo in delež polimorfonuklearnih in mononuklearnih levkocitov. Analizator v povprečju izmeri 2,4 % več polimorfonuklearnih in 2,4 % manj mononuklearnih levkocitov, največje razlike so v peritonealni tekočini, in sicer avtomatizirana metoda izmeri 7,7 % več polimorfonuklearnih in 7,6 % manj mononuklearnih levkocitov. Primerljivost metod je pri določanju koncentracij posameznih vrst celic (nevtrofilni granulociti, limfociti, monociti) dobra. Pri limfocitih je največje odstopanje v plevralni tekočini, v kateri avtomatizirana metoda izmeri za 10,8 % več limfocitov. Metodi se nekoliko slabše ujemata pri diferenciranju monocitov, in sicer imamo negativno proporcionalno odstopanje (Passing-Bablokova regresijska enačba za delež monocitov za vse tekočine: y = 1,638 + 0,669x). Določanje eozinofilnih granulocitov z avtomatizirano metodo je težavno, saj so prisotni v nizkih koncentracijah in imamo veliko relativno odstopanje med metodama. Ugotovljene razlike med mikroskopsko in avtomatizirano metodo so bistveno manjše od diagnostičnih mejnih vrednosti za ključna klinična stanja, zato ni verjetno, da bi te razlike vodile do napačne diagnoze spontanega bakterijskega peritonitisa, meningitisa, pljučnega empiema ali septičnega artritisa.20262026-04-14 08:45:50Magistrsko delo/naloga181706sl