<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181705"><dc:title>Določanje protibakterijskega delovanja knjižnice spojin na različne seve Enterococcus faecalis</dc:title><dc:creator>Medved,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast Rambaher,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Enterococcus faecalis</dc:subject><dc:subject>protibakterijsko delovanje</dc:subject><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>knjižnica spojin</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:description>Bakterije predstavljajo ene izmed najpomembnejših povzročiteljev nalezljivih bolezni pri ljudeh in živalih, njihovo obvladovanje pa otežuje naraščajoča odpornost proti antibiotikom. Med klinično najpomembnejšimi povzročitelji okužb, povezanih z zdravstvom, je tudi bakterija vrste Enterococcus faecalis, oportunistična grampozitivna bakterija, povzročiteljica okužb sečil, ran, septikemije in endokarditisa. Njena sposobnost tvorbe obstojnih biofilmov, preživetja v zahtevnih okoljih ter razvoja večkratne odpornosti proti protibakterijskim učinkovinam predstavlja pomemben terapevtski izziv in poudarja potrebo po iskanju novih protimikrobnih pristopov.
Cilj magistrskega dela je bil oceniti protibakterijsko delovanje izbranih spojin iz knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani na tri različne seve bakterije E. faecalis (EFS). Pri kliničnih izolatih EFS 35-1469 in EFS 25-529 ter referečnemu sevu EFS RDK 057 smo določili njihovo občutljivost za antibiotike, preučili sposobnost tvorbe biofilmov v različnih pogojih ter ocenili protibakterijsko učinkovitost izbranih spojin za posamezne seve.
V eksperimentalnem delu smo najprej ovrednotili delovanje 30 GDL-spojin, pri čemer jih je 19 izkazalo aktivnost proti vsaj enem izmed testiranih sevov E. faecalis. Protibakterijsko delovanje GDL-spojin smo opredelili z določanjem njihove minimalne inhibitorne koncentracije (MIK). Med spojinami z močnim zaviralnim učinkom so bile spojine GDL-50, GDL-59, GDL-66, GDL-88, GDL-89, GDL-90, GDL-95, GDL-101 ter GDL-102, ki jih uvrščamo v razred N-tiosubstituirani β-laktamov. V nadaljevanju smo izvedli obsežen presejalni test 840 spojin iz knjižnice spojin Fakultete za farmacijo in njihovo delovanje preverili na vseh treh izbranih sevih. Skupno je 50 spojin pokazalo protibakterijsko aktivnost proti vsaj enemu izmed testiranih sevov, kar predstavlja 5,95 % celotne knjižnice.
Rezultati primerjave treh različnih sevov E. faecalis so pokazali tudi izrazite razlike v sposobnosti tvorbe biofilma, pri čemer je bila le-ta močno odvisna od uporabljenega gojišča. Iz tega je razvidno, da je sposobnost tvorbe biofilma različnih sevov iste vrste bakterije heterogena in izrazito pogojena z okoljskimi dejavniki.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-14 08:45:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181705</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
