<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181704"><dc:title>Ocena protimikrobnega potenciala izbranih sevov laktobacilov proti vaginalnim patogenom</dc:title><dc:creator>Škamlec,	Darija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rupnik,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>laktobacili</dc:subject><dc:subject>protimikrobno delovanje</dc:subject><dc:subject>C. albicans</dc:subject><dc:subject>G. vaginalis</dc:subject><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:description>Za normalno vaginalno mikrobioto je značilna prevlada bakterij rodu Lactobacillus, njihovo zmanjšanje lahko vodi v disbiozo, ki je pogosto povezana z dvema klinično pomembnima okužbama: vulvovaginalno kandidazo, ki jo povzroča gliva Candida albicans, in bakterijsko vaginozo, povezano z bakterijo Gardnerella vaginalis. Standardno zdravljenje temelji na uporabi antimikotikov in antibiotikov, vendar se v zadnjem času vse več pozornosti namenja uporabi probiotikov. Namen naloge je bil med izoliranimi sevi različnih vrst laktobacilov s funkcionalnimi in varnostnimi testi prepoznati najprimernejše probiotične kandidate za podporo obnovi vaginalne mikrobiote in zmanjšanje tveganja za ponovitve okužb.
V okviru magistrske naloge smo ocenili protimikrobno delovanje izbranih sevov vrst Lactobacillus crispatus, Lactobacillus gasseri, Lactobacillus jensenii in Limosilactobacillus vaginalis, izoliranih iz zdravih prostovoljk, proti C. albicans in G. vaginalis. Dodatno smo preverili njihovo hemolitično aktivnost in občutljivost na antibiotike z metodo Etest ter preučili vlogo dveh ključnih protimikrobnih mehanizmov.
Kot ugoden varnostni parameter se je izkazala odsotnost hemolitične aktivnosti, saj noben izmed sevov na gojišču z dodatkom humane krvi ni pokazal hemolize. Vsi laktobacili so bili odporni na metronidazol, medtem ko so sevi vrste L. gasseri odporni tudi na klindamicin. Protimikrobno delovanje proti C. albicans smo preverili s kokultivacijo na trdnem gojišču de Man-Rogosa-Sharpe, delovanje proti G. vaginalis pa z mikrodilucijsko metodo ob uporabi supernatanta kulture laktobacilov. V obeh primerih je najučinkovitejši protimikrobni učinek pokazalo 6 sevov laktobacilov vrste L. crispatus. Za opredelitev mehanizma delovanja (nizek pH ali/in izdelovanje H2O2) smo supernatante dodatno nevtralizirali in obdelali s katalazo. Tako C. albicans kot G. vaginalis sta bili občutljivi na nizek pH. Med mikroorganizmoma je bila opazna razlika v občutljivosti na H2O2, saj je bila G. vaginalis občutljiva že pri nižjih koncentracijah (MIK 0,005 %), medtem ko je bila MIK za C. albicans 0,03 %. Ugotovili smo, da je znižanje pH zaradi izločanja mlečne kisline pomembnejši dejavnik protimikrobnega delovanja proti G. vaginalis kot tvorba H2O2.
Izrazit protimikrobni učinek šestih sevov L. crispatus proti C. albicans in G. vaginalis ter ugodni varnostni rezultati podpirajo njihovo nadaljnjo obravnavo kot kandidatov za nadaljnja testiranja in potencialno probiotično uporabo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-14 08:45:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
