Risba kot medij za ugotavljanje znanja in odnosa predšolskega otroka do krastačeBurja, Ana Marija (Avtor) Podobnik, Uršula (Mentor) Kos, Marjanca (Komentor) krastačaznanje do krastačeodnos do krastačerisbaizkustveno učenjepredšolski otrocinaravoslovjePredšolsko obdobje je ključno za oblikovanje otrokovega razumevanja narave in odnosa do živih bitij. Otroci naravoslovne vsebine spoznavajo predvsem preko izkušenj, opazovanja in aktivnega sodelovanja. Način učenja pomembno vpliva na kakovost znanja in trajnost usvojenih predstav. Zato je smiselno raziskovati učinke različnih pedagoških pristopov v predšolskem obdobju. V diplomskem delu sem raziskovala vpliv različnih pedagoških pristopov k spoznavanju krastače na znanje, odnos in likovno izražanje otrok, starih 5–6 let. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi učenja z neposredno izkušnjo z živo krastačo ter učenja brez neposrednega stika, ki je temeljilo na uporabi fotografij in videoposnetkov. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri posamezen pristop vpliva na risbo predšolskega otroka, k razumevanju naravoslovnih vsebin in oblikovanju odnosa do živali v predšolskem obdobju. Raziskava je potekala v vrtcu in je vključevala kontrolno (14 otrok) in eksperimentalno (18 otrok) skupino otrok. Podatke sem zbirala s pomočjo treh zaporednih intervjujev in analize otroških risb. Pridobljene podatke sem obdelala kvantitativno ter jih primerjala med skupinama in v časovnem zaporedju. Rezultati so pokazali, da sta oba pristopa pozitivno vplivala na znanje otrok in njihov odnos do krastače. Otroci v obeh skupinah so po izvedenih dejavnostih izkazovali večje razumevanje značilnosti krastače ter bolj pozitiven in empatičen odnos do živali. Vendar so se pomembne razlike pokazale pri dolgoročnem ohranjanju znanja. Otroci, ki so imeli neposredno izkušnjo z živo krastačo, so tudi po petih tednih ohranili več znanja in izražali bogatejše predstave, kar se je še posebej pokazalo v bolj podrobnih in kompleksnih risbah. Diplomsko delo ima širši pomen za področje predšolske vzgoje, saj potrjuje pomembno vlogo izkustvenega in aktivnega učenja pri usvajanju naravoslovnih vsebin. Za pedagoško prakso v vrtcih ponuja spoznanja, da neposreden stik z živimi organizmi pomembno prispeva k trajnejšemu znanju in razvoju pozitivnega odnosa do narave, hkrati pa poudarja, da so fotografije in videoposnetki učinkovita dopolnitev oziroma alternativa, kadar neposredna izkušnja ni izvedljiva.A. M. Burja20262026-04-12 08:30:28Diplomsko delo/naloga181685sl