<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181542"><dc:title>Življenje po premogu : strategija prestrukturiranja in razvoja industrijskega območja Šaleške doline po zaprtju Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj leta 2033</dc:title><dc:creator>Ritoša,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perović,	Vaso	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strategija</dc:subject><dc:subject>degradirana območja</dc:subject><dc:subject>park</dc:subject><dc:subject>utopija</dc:subject><dc:subject>premogovništvo</dc:subject><dc:subject>industrija</dc:subject><dc:subject>prestrukturiranje</dc:subject><dc:subject>revitalizacija</dc:subject><dc:description>Zaradi podnebnih sprememb in nujnosti razogljičenja različnih sektorjev prihaja do opuščanja rabe premoga, kar predstavlja velik izziv za premogovne regije. V takšnih monokulturnih okoljih premog ni le vir energije, temveč ključni gospodarski, socialni, urbanistični in identitetni temelj prostora. Šaleška dolina je eden takšnih prostorov, zaznamovan z več kot 150 let intenzivne industrializacije in premogovništva. Leta 2022 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev o izstopu iz premoga do leta 2033, vendar brez jasno opredeljene razvojne vizije. Zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje pomeni obsežen izziv: izgubo tisočih delovnih mest, degradiran prostor ter izpad pomembnega dela nacionalne proizvodnje električne energije in lokalnega sistema ogrevanja.

Cilj naloge je iskanje celostnih rešitev na energetski, socialni in prostorski ravni. Ključno izhodišče je prepoznavanje obstoječega – industrijske krajine, znanja, identitete in zametkov podjetništva – kot glavnega potenciala za prihodnji razvoj. Projekt predlaga nadgraditev obstoječega stanja območij termoelektrarne in premogovnika ter njuno postopno preoblikovanje. Ta teritorij naloga obravnava kot „park“ – prostor prepletanja produktivnih, delovnih in javnih dejavnosti, kar omogoča diverzificiran nadaljnji razvoj industrije in hkrati vzpostavlja povezovalno linijo med mestoma Šoštanj in Velenje. Teritorij ni zasnovan kot enkratna rešitev, temveč kot fleksibilen sistem, ki se fazno implementira skozi štiri razvojne etape v obdobju štiridesetih let. Strategija temelji na naboru manjših intervencij ter strateški odprtosti, rezultat pa je sožitje na videz nezdružljivih dejavnosti. Projekt ponuja model revitalizacije, ki preprečuje ponovitev napake monokulturnega gospodarstva ter tako ne naslavlja zgolj posledic opustitve premoga, ampak vzpostavlja pogoje za dolgoročni razvoj območja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-10 09:02:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181542</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
