<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181536"><dc:title>Analiza odklonov navpičnice na območju Slovenije</dc:title><dc:creator>Tomašević,	Balša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>odklon navpičnice</dc:subject><dc:subject>geoid</dc:subject><dc:subject>geopotencialni modeli</dc:subject><dc:subject>izravnava mreže</dc:subject><dc:subject>interpolacija</dc:subject><dc:subject>lokalna ravnina</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo odklone navpičnice, predvsem njihov pomen pri geodetskih nalogah, kjer je zahtevana visoka natančnost. V teoretičnem delu predstavimo osnove težnostnega polja Zemlje, definicije in lastnosti odklonov navpičnice ter matematične metode za njihovo določitev. V nadaljevanju predstavimo postopke izračuna vrednosti odklonov navpičnice na območju Slovenije z različnimi pristopi: iz globalnih geopotencialnih modelov (EGM2008, XGM2019, EIGEN-6S4 (v2)), iz evropskega kvazigeoida EGG2015 ter iz nacionalne višinske referenčne ploskve SLO_VRP2016/Koper. Dobljene rezultate primerjamo z odkloni navpičnice, izračunanimi s pomočjo metode lokalne ravnine. Poseben poudarek, namenimo analizi vpliva odklonov navpičnice na terestrične geodetske meritve, kar je prikazano na praktičnem primeru geodetske mreže na Krasu, ki smo jo dvakrat izravnali po metodi najmanjših kvadratov v tridimenzionalnem prostoru – z upoštevanjem in brez upoštevanja odklonov navpičnice, kar nam je omogočilo oceno njihovega vpliva na izravnane vrednosti koordinat.</dc:description><dc:publisher>[B. Tomašević]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-10 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181536</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>