Refleksija kot temelj profesionalnega razvoja učiteljevJanežič, Manca (Avtor) Kalin, Janica (Mentor) refleksija učiteljevdejavniki refleksijeprofesionalni razvojstrokovna podporastalni strokovni razvojevalvacijasamoevalvacijaV magistrskem delu raziskujemo vlogo refleksije pri profesionalnem razvoju intervjuvanih osnovnošolskih učiteljev ter analiziramo, kako jo ti učitelji razumejo, izvajajo in uporabljajo pri izboljševanju pedagoške prakse. V teoretičnem delu obravnavamo koncepte evalvacije, samoevalvacije in refleksije ter načine in spodbude, ki vplivajo na refleksijo, kot so dejavniki in različni modeli refleksije. Refleksija je opredeljena kot zavesten, načrtovan in večplasten proces, ki se odvija pred poučevanjem, med njim in po njem. Predstavlja temelj za razumevanje izkušenj, ozaveščanje učiteljevega delovanja, načrtovanja in oblikovanja izboljšav ter strokovnih odločitev. Nadalje opredelimo profesionalni razvoj in njegove modele. Empirični del temelji na kvalitativni metodi, natančneje na polstrukturiranih intervjujih petih osnovnošolskih učiteljev iz različnih življenjskih obdobij. Namen empiričnega dela je raziskati načine in pogostost izvajanja refleksije intervjuvanih učiteljev ter dejavnike, ki vplivajo na njeno izvedbo, poglobljenost in učinkovitost v pedagoški praksi. Raziskava je usmerjena v prepoznavanje ovir in možnosti za izboljševanje refleksije v osnovni šoli ter v ugotavljanje razlik pri njeni izvedbi glede na leta poučevanja. Posebna pozornost je namenjena tudi strategijam, ki bi lahko prispevale k večji pogostosti, sistematičnosti in globljemu reflektivnemu razmišljanju učiteljev. Na podlagi intervjujev ugotavljamo, da intervjuvani učitelji refleksijo razumejo kot temeljni dejavnik za osebno in strokovno rast. Omogoča jim vpogled v vzorce mišljenja, čustva, odzive in profesionalne odločitve. Pomembno vpliva tudi na kakovost poučevanja, komunikacijo z učenci in oblikovanje pozitivne učne klime. Intervjuvani učitelji jo prenašajo v prakso zaradi njenega prispevka k profesionalnemu in osebnemu razvoju. Ugotovili smo, da ti učitelji kakovost refleksije poglabljajo z izkušnjami. Refleksija intervjuvanih učiteljev začetnikov je pogosto formalna, zunanje motivirana in povezana z zahtevami iz časa študija ali mentorjev. Kasneje postane samoiniciativna, poglobljena, kritična in kompleksna. Učitelji izpostavljajo izzive pri izvedbi refleksije, kot so časovna in čustvena zahtevnost, odsotnost podpore in prepletanje osebnega in profesionalnega življenja. Njihova refleksija prispeva k vseživljenjskemu učenju, sprejemanju in prilagajanju. Glede na odgovore intervjuvanih učiteljev raziskava opozarja na potrebo po sistemski podpori refleksiji v času študija in znotraj organizacij, saj je neločljivo povezana s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa. Empirične ugotovitve prispevajo k razumevanju refleksivne prakse in ponujajo podlago za razvoj usposabljanj, mentorstva in praks za oblikovanje refleksivne kulture v šolah.20262026-04-09 15:23:30Magistrsko delo/naloga181519sl