<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181511"><dc:title>Kubanske intervencije v Latinski Ameriki</dc:title><dc:creator>Zupanc,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kuba</dc:subject><dc:subject>kubanska revolucija</dc:subject><dc:subject>intervencije</dc:subject><dc:subject>hladna vojna</dc:subject><dc:subject>Che Guevara</dc:subject><dc:subject>Fidel Castro</dc:subject><dc:subject>gverila</dc:subject><dc:subject>Nikaragva</dc:subject><dc:subject>Bolivija</dc:subject><dc:description>Kubanski internacionalizem za časa hladne vojne, ki je starejši od kubanske revolucije same, je bil v literaturi že večkrat obdelan. Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem njegove opredelitve in njegovih razlogov. Ker je največkrat pozornost usmerjena na kubanske intervencije v Afriki, se ta naloga dotika bližnje okolice tega revolucionarnega otoka – Latinske Amerike. Vzroki, da se je Kuba obrnila v bližnjo soseščino in svojim bratskim narodom delila znanje, orožje, medicinske pripomočke, knjige, tehniko itd., izhajajo še iz časa, ko je ta predel sveta hrepenel po osamosvojitvi izpod španske nadoblasti. Ta boj se je nadaljeval še v 20. stoletju, ko je hegemonijo nad karibskimi otočji ter celino, južno od Združenih držav Amerike, izvajala prav slednja (poleg ostanka evropskih kolonialnih sil). Predstavljen bo tudi kratek pregled nekaterih držav, kjer so bile kubanske intervencije neuspešne, bolj podrobno pa dve državi, ki še danes, tako kot Kuba, hodita po poti socializma – Nikaragva in Bolivija.</dc:description><dc:publisher>P. Salazar Zupanc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-04-09 13:18:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181511</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
