​Vpliv eradikacijske terapije okužbe s Helicobacter pylori na črevesni mikrobiom, rezistom, dejavnike tveganja za srčno-žilna obolenja in regulatorne hormone sitostiTepeš, Katja (Avtor) Orel, Rok (Mentor) Avguštin, Gorazd (Komentor) Ključne besede: Helicobacter pylorieradikacijagrelindislipidemijamikrobiomrezistomUvod: Z bakterijo Helicobacter pylori je okuženih približno 43 % svetovnega prebivalstva. Pri okuženih povzroča aktivni kronični gastritis in v 1–3 % primerov MALT limfom ali adenokarcinom želodca. Eradikacija je priporočena pri vseh okuženih odraslih, vendar lahko vpliva na črevesni mikrobiom in rezistom. Hkrati lahko odprava kroničnega vnetja ugodno vpliva na presnovne dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni (SŽB). Namen: Cilj doktorske naloge je bil oceniti dolgoročni vpliv uspešne eradikacije H. pylori na črevesni mikrobiom, rezistom, dejavnike tveganja za SŽB, hormona grelin in leptin, ter opredeliti reverzibilnost sprememb po enem letu. Metode: V randomizirano prospektivno raziskavo smo med julijem 2020 in novembrom 2022 vključili 72 bolnikov, starih 20–70 let, z dokazano okužbo H. pylori. Bolniki so prejeli eno od dveh 14-dnevnih terapij (skupina 1: ezomeprazol, amoksicilin, klaritromicin; skupina 2: ezomeprazol, amoksicilin, metronidazol, koloidni bizmutov subcitrat). Po dveh mesecih smo opravili urea dihalni test. Meritve antropometričnih parametrov, lipidnega profila, trimetilamin N-oksida (TMAO), grelina, leptina ter analize mikrobioma, rezistoma in KMK so bile opravljene pred zdravljenjem, po dveh mesecih in po enem letu. Rezultati: Od 72 bolnikov je 13,9 % (10/72) izpadlo iz nadaljnjega spremljanja. Po uspešni eradikaciji je bilo zaznano značilno zmanjšanje skupnega holesterola (p = 0,003), LDL (p = 0,010), majhnih gostih LDL delcev (p = 0,037), TMAO (p = 0,048) ter serumskega grelina (p < 0,001), brez sprememb v ITM, obsegu pasu, inzulinski odpornosti ali leptinu. Alfa in beta pestrost mikrobioma sta se po dveh mesecih zmanjšali, po enem letu pa približali izhodišču. V skupini 1 smo po dveh mesecih zaznali povišanje genov, ki kodirajo odpornost proti makrolidom, vrednosti so nato upadle. Zaključek: Uspešna eradikacija H. pylori izboljša lipidni profil, zniža TMAO ter grelin, brez vpliva na telesno težo ali inzulinsko odpornost. Prehodne spremembe v mikrobiomu in rezistomu se večinoma povrnejo, kar potrjuje varnost eradikacijskega zdravljenja tudi dolgoročno.20262026-04-09 07:15:10Doktorsko delo/naloga181497sl