<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181474"><dc:title>Participatorni trajnostni projekt sodobne umetnosti</dc:title><dc:creator>Grafenauer,	Petja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>vizualna umetnost</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>performans</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>postprodukcija</dc:subject><dc:description>V popularni kulturi naravo pogosto definirajo kot antonim mestnega okolja, kar ustvarja binarno delitev med "naravnim" in "umetnim". Takšna percepcija narave kot idiličnega, neokrnjenega prostora zanemarja kompleksno soodvisnost med človekom in okoljem. Projekt Zavetišče za zavržene rastline, ki sta ga leta 2015 zasnovali umetnici Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek, raziskuje možnosti prenosa narave v urbana okolja in vzpostavlja drugačen odnos med človekom in rastlinami. Zavetišče je platforma za posvajanje zavrženih lončnic, ki temeljijo na trajnostni rabi, vključevanju skupnosti in simbolni vrednosti rastlin. Projekt vključuje skupnost, ki zavržene rastline bodisi prinaša bodisi posvaja. Posvojitev spremlja simbolni proces ustvarjanja portretov rastlin, s čimer se posvojitelji povežejo z rastlinami na poseben način. Zavetišče je skozi leta pridobilo mobilna in stalna zatočišča (t. i. Zelene točke) ter se prilagajalo nepredvidenim okoliščinam. Kljub udeležbi na delavnicah kreativnih industrij projekt ostaja nepridobiten, saj avtorici nočeta ogroziti njegovega osnovnega poslanstva. Rastline v zavetišču niso več zgolj dekorativni predmeti, temveč postajajo subjekti s pravicami in pomenom, 
kar spodbuja razmislek o etiki odnosa med človekom in naravo. Participatorna umetnost zavetišča presega tradicionalne galerijske prostore, vključuje občinstvo in odpira dialog o ekologiji, trajnosti in družbeni odgovornosti. Hrup in Hanžek se kot avtorici opredeljujeta bolj kot producentki in režiserki izkušenj, kjer občinstvo sodeluje kot koproducent. Projekt s svojo interdisciplinarnostjo presega meje umetnosti in vključuje področja kritične teorije, ekologije in sociologije. Zavetišče za zavržene rastline je umetniški in družbeni eksperiment, ki kljub omejenim sredstvom deluje kot prostor za regeneracijo, družbeno povezovanje in premislek o našem odnosu do narave. Zavetišče simbolizira sodobno umetniško avantgardo, ki združuje participacijo, trajnost in politični angažma, ter odpira prostor za nove načine sobivanja človeka, rastlin in urbanega okolja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-08 15:47:54</dc:date><dc:type>Drugo</dc:type><dc:identifier>181474</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>