<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181437"><dc:title>Optimizacija nizkoenergijske metode za izdelavo nanodelcev s strukturo tekočih kristalov</dc:title><dc:creator>Lenček,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosenca Matjaž,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prašnikar,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanodelci s strukturo tekočih kristalov</dc:subject><dc:subject>metoda »od spodaj navzgor«</dc:subject><dc:subject>glicerol monooleat</dc:subject><dc:subject>hidrotrop (etanol)</dc:subject><dc:subject>poloksamer 407</dc:subject><dc:description>Nanodelce s strukturo liotropnih tekočih kristalov opredelimo kot delce nanometrskih dimenzij, ki imajo urejeno notranjo strukturo kubičnih ali heksagonalnih faz tekočih kristalov. Njihove disperzije, ti. kubosomi ali heksosomi, nastanejo s samoorganizacijo določenih amfifilnih lipidov v vodnem okolju in se intenzivno preučujejo kot inovativni nanodostavni sistemi. Ponašajo se s številnimi prednostmi: omogočajo vgradnjo hidrofilnih, hidrofobnih in amfifilnih učinkovin; ščitijo učinkovine pred hidrolizo in encimsko razgradnjo; omogočajo podaljšano sproščanje; njihova priprava je ekonomsko ugodna; poleg tega so glede na izbiro sestavin netoksični, biokompatibilni in biorazgradljivi.
Cilj magistrskega dela je bil optimizirati metodo »od spodaj navzgor« za pripravo disperzij nanodelcev s strukturo liotropnih tekočih kristalov na osnovi glicerol monooleata v fosfatnem ali acetatnem pufru ob prisotnosti poloksamera 407 kot stabilizatorja. Metoda temelji na nizkoenergijskem postopku, je enostavna za izvedbo in vključuje uporabo etanola kot hidrotropa za izboljšanje topnosti lipida v vodnem mediju. V okviru optimizacije smo sistematično spreminjali parametre, kot so sestava brezvodne zmesi (delež lipida, razmerje med lipidom in hidrotropom), delež stabilizatorja, pH in temperatura pufra ter temperatura brezvodne zmesi. Nastale delce smo ovrednotili z merjenjem povprečne velikosti, polidisperznega indeksa in zeta potenciala.
Vsi delci so izpolnjevali začetne kriterije za velikost (&lt; 250 nm) in polidisperzni indeks (&lt; 0,3). Za štiri najoptimalnejše formulacije z vidika polidisperznega indeksa smo nadalje spremljali fizikalno stabilnost pri sobnih pogojih shranjevanja vsak teden tekom enega meseca. Ugotovili smo, da so bile formulacije z višjim deležem etanola manj stabilne, kar se je odražalo kot znižanje zeta potenciala po štirih tednih.
Upoštevaje vse rezultate smo kot najoptimalnejšo izbrali formulacijo nanodelcev, izdelano pri sobni temperaturi s fosfatnim pufrom s pH 7,4, z brezvodno zmesjo v deležu 10,0 %, masnim razmerjem med brezvodno zmesjo in stabilizatorjem 7 : 1 ter masnim razmerjem lipid in hidrotrop 2 : 1. Ta formulacija je imela že ob pripravi najnižji polidisperzni indeks, ki se ni spremenil skozi čas, zeta potencial je ostal primerljiv, priprava je bila ponovljiva, delež lipida pa je bil visok, kar je pomembno z vidika vgrajevanja zdravilne učinkovine, poleg tega pa je fiziološki pH disperzije (7,4) ugoden z vidika varnosti in manjše bolečine ob aplikaciji zdravila. Uporabljena metoda izdelave »od spodaj navzgor« se je izkazala kot robustna in zelo prilagodljiva, zato jo lahko v prihodnje uporabimo pri razvoju nanodelcev s strukturo tekočih kristalov za vgrajevanje različnih zdravilnih učinkovin.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-08 08:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181437</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
