<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181400"><dc:title>Vloga logopeda pri motnjah temporomandibularnega sklepa</dc:title><dc:creator>Zbičajnik,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>temporomandibularni sklep</dc:subject><dc:subject>motnje temporomandibularnega sklepa</dc:subject><dc:subject>vloga logopeda</dc:subject><dc:subject>orofacialna miofunkcionalna terapija</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarni tim</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarni tim</dc:subject><dc:description>Motnje temporomandibularnega sklepa (TMS) predstavljajo kompleksno klinično stanje, ki prizadene funkcionalnost čeljustnega sklepa in pripadajočih mišic, ob tem pa vpliva na funkcije, kot so govor, žvečenje in požiranje, dihanje in glas. Te motnje so rezultat več dejavnikov; anatomske strukture čeljusti, mišične disfunkcije, vedenjskih vzorcev, psiholoških in socialnih dejavnikov idr., zaradi česar se uvršča med motnje z biopsihosocialno etiologijo. Posledica tega je potreba po interdisciplinarnem in individualiziranem pristopu k diagnostiki in terapiji. 

V magistrskem delu je predstavljena anatomija s fiziologijo, etiologija, klasifikacije motenj, prevalenca z incidenco in komorbidnostjo motenj TMS, klinična ocena, diagnostika in terapevtski pristopi. Podrobneje je predstavljena vloga logopeda pri obravnavi motenj TMS s poudarkom na nujnosti vključitve logopeda v interdisciplinarni tim ter prispevku logopedske obravnave pri motnjah TMS, ki imajo za posledico ali vzrok težave z govorom, žvečenjem in požiranjem, dihanjem in glasom. Zaradi potrebe po vpogledu v stanje v slovenskem prostoru smo izvedli raziskavo s štirimi centri po Sloveniji, kjer so zaposleni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z motnjami TMS. Analizirana je predvsem novejša tuja literatura, pri pregledu literature so uporabljene analitično-pregledna, kompilacijska in deskriptivna metoda, kar nam je omogočilo sistematičen vpogled v trenutno stanje na tem področju. 

Glavne ugotovitve kažejo, da je vloga logopeda pri obravnavi motenj TMS nepogrešljiva, saj logopedska terapija z z dokazi podprtimi pristopi prispeva k izboljšanju na področju mišičnega ravnovesja orofacialnega področja, optimizaciji funkcij govora, žvečenja in požiranja, dihanja in glasu, zmanjšanju simptomov bolečine in napetosti ter podpori interdisciplinarnega zdravljenja in preventivnega preprečevanja ponavljajočih se težav. Delo izpostavlja, da je potreba po sodelovanju med strokami in izvajanju biopsihosocialnega pristopa ključnega pomena za uspešno obravnavo, pri tem pa mora biti načrt terapije individualiziran. Prav tako se z rezultati raziskave ugotavlja, da si tudi stroka, kot sta fizioterapija in zobozdravstvo, na slovenskem v večini želi sodelovanja z logopedom, vendar se to trenutno zaradi finančnih in kadrovskih stisk še ne izvaja.

Magistrsko delo skuša izpostaviti pomembnost vloge in doprinosa logopeda k obravnavi motenj TMS in umestiti logopeda v tim. Izpostavlja se potreba po nadaljnjem raziskovanju na tem področju ter pomen prihodnjih spoznanj, da bi se pacientom zagotovila celostna obravnava glede na naravo njihovih težav. Delo želi doprinesti uvid naši in drugim strokam v pomembnost sodelovanja, optimizacije terapevtskih strategij ter medsebojnega deljenja znanja ter spodbuja predvsem domače, pa tudi tuje logopede k raziskovanju in težnji po vključevanju na različna področja dela, kjer ima lahko logopedski poklic ključno vlogo pri zagotavljanju funkcioniranja in kakovosti življenja posameznika.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-04 08:30:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181400</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
