Pomoč z likovnimi dejavnostmi pri krepitvi komunikacijskih veščin učenca priseljencaFideršek, Kristina (Avtor) Potočnik, Robert (Mentor) likovna vzgoja in izobraževanjepriseljeni otrocilikovne dejavnostitujciinkluzijalikovni pedagogMigracije so že od nekdaj prisoten socialni fenomen, zaradi katerega se v šolah po Sloveniji učitelji čedalje pogosteje srečujejo z učenci priseljenci. Otroci z imigrantskim ozadjem se v vzgojno- izobraževalnem procesu najpogosteje soočajo s težavami pri komunikaciji. Odgovornost vzgojno-izobraževalnega sistema pa je zagotovitev primerne pomoči za celostni razvoj otrok in njihovih potencialov. Ker likovno izražanje omogoča različne poti komunikacije, je zato predvsem primerno za otroke, ki imajo težave pri verbalni komunikaciji. Na tej podlagi smo se odločili za izvedbo akcijske raziskave, v okviru katere smo učencu priseljencu, ki ima težave na področju verbalne komunikacije, zagotovili ustrezno strukturirane priložnosti za izražanje in sistematično krepitev verbalnih veščin s pomočjo likovnih dejavnosti. V kvalitativno akcijsko raziskavo je bil vključen učenec z imigrantskim ozadjem, star 12 let. Raziskava je potekala v 5 akcijskih korakih, vsak od njih pa je zajemal prilagojeno načrtovanje, akcijo, oceno doseženega rezultata ter spremembo nadaljnjega akcijskega procesa likovne dejavnosti. Kvalitativni pristop je temeljil na opazovanju, analizi strukturiranih intervjujev pred dejavnostjo in po njej ter analizi likovnih izdelkov učenca. V teoretičnem delu smo se posvetili razlagi, kako so migracije vplivale na vzgojno-izobraževalni proces in pomembnost vloge pedagogov pri zagotavljanju primerne podpore za učence priseljence. Opredelili smo njihove jezikovne potrebe in najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo. Zaradi slabšega znanja jezika, v katerem se učenci z imigrantskim ozadjem šolajo, imajo navadno težave pri komunikaciji. Razložili smo tudi vlogo pedagoga in pomembnost razvijanja učenčevih močnih področij. Povzeli smo razvoj otrokovih socialno-čustvenih veščin, ki jih razvijajo preko socialnih interakcij, nakar smo definirali tudi verbalno komunikacijo. S pomočjo analogije verbalnega jezika smo opredelili likovni jezik in likovno mišljenje ter razložili pomen likovnega izražanja za otroke, za katere verbalno izražanje predstavlja ovire. Osvetlili smo tudi vpliv likovnih dejavnosti na proces razvoja komunikacijskih ter socialno-čustvenih veščin in navsezadnje povzeli načela načrtovanja pouka likovne umetnosti in nekatere prednosti pomoči z likovnimi dejavnostmi. Rezultati raziskave so pokazali, da ima proces uporabe različnih likovnih področij, likovnih tehnik oziroma likovnih materialov in likovnih pripomočkov pomemben vpliv na učenčevo verbalno in neverbalno komunikacijo. Učenec se je bistveno bolje in sproščeno likovno ter verbalno izražal v primerih, ko so bile izbrane zanj primerne likovne tehnike, likovni materiali in likovni pripomočki, s katerimi je lahko izkazal svojo kompetentnost. Nasprotno pa so se ob uporabi zanj zahtevnejših in manj poznanih likovnih tehnikah, likovnih materialih ter likovnih pripomočkov pojavile ovire pri likovnem izražanju. Kljub temu je pri teh likovnih dejavnostih izkazoval napredek na področju verbalne komunikacije in bil pripravljen na raziskovanje novih izraznih možnosti, zaradi česar je opazno krepil tudi samozavest ter sposobnost refleksije. Izkazalo se je, da je njegovo najmočnejše področje pri likovnem izražanju čustveno doživljanje, saj se je najlaže likovno izražal ob zanj čustveno intenzivnih in zanimivih likovnih motivih. Učenec je uspešno realiziral pet od šestih predvidenih likovnih dejavnosti, z izjemo enega pa je vsaka od njih pa zajemala dve enourni srečanji. Pri tretjem akcijskem koraku je bilo za končanje likovnega izdelka potrebnih več poskusov izvedbe dejavnosti, saj je bil v obdobju predvidenega izvajanja naloge izrazito preobremenjen s šolskimi obveznostmi in začasno ni bil pripravljen sodelovati. V skladu z etičnimi načeli raziskovalnega dela smo njegovo nepripravljenost za sodelovanje upoštevali ter likovne dejavnosti nadaljevali šele, ko je bil zanje čustveno in kognitivno pripravljen. Ob ponovni vključitvi v proces raziskave je izkazal bistveno večjo samozavest, kar se je pokazalo z večjim in hitrejšim napredkom tako pri verbalnem kot tudi likovnem izražanju.K. Fideršek20262026-04-02 08:30:09Magistrsko delo/naloga181344sl