Razširjenost mediteranske prehrane med odraslimi prebivalci SlovenijeKrampelj, Jerneja (Avtor) Gregorič, Matej (Mentor) Zdešar Kotnik, Katja (Komentor) mediteranska prehranaindeks mediteranske prehranesocialno-ekonomski statusindeks telesne masesrčno-žilne bolezniMediteranska prehrana (MP) ima med različnimi načini prehranjevanja dokazano varovalni učinek za preprečevanje razvoja kronično nenalezljivih bolezni. Zaradi globalizacije in vedno večjega uživanja visoko predelanih energijsko bogatih živil pa razširjenost MP kljub temu upada. Namen našega raziskovalnega dela je bil oceniti razširjenost MP med odraslimi prebivalci Slovenije in preučiti lastnosti posameznikov, ki se pogosteje prehranjujejo skladno z MP v primerjavi s tistimi, ki se ne. Na podlagi podatkov, pridobljenih z raziskavo SI.Menu 2017/18, smo na reprezentativnem vzorcu 850 odraslih, od tega 406 moških in 444 žensk, starih med 18 in 74 let, ocenili skladnost prehrane z MP. S pomočjo podatkov iz vprašalnika o pogostosti uživanja živil smo za oceno MP uporabili indeks mediteranske prehrane. Z ustreznimi statističnimi testi smo preučili povezave med skladnostjo prehrane in drugimi značilnostmi, kot so spol, starost, kohezijska regija, telesna dejavnost, socialno-ekonomski status, indeks telesne mase in izbrane bolezni. Rezultati so pokazali, da se skladno z MP prehranjuje manj kot tretjina preiskovancev, pri čemer se skladno s smernicami pogosteje prehranjujejo ženske (39,9 %), odrasli, stari 65 in več (36 %), in prebivalci Zahodne Slovenije (33,8 %). Med odraslimi, mlajšimi od 65 let, smo ugotovili, da je višja skladnost z MP povezana z večjo telesno dejavnostjo, višjim socialno-ekonomskih statusom in indeksom telesne mase, nižjim od 25 kg/m². MP je bolj razširjena med odraslimi, starejšimi od 65, ki nimajo zvišanega krvnega tlaka (41,7 %), v primerjavi s tistimi, ki ga imajo (30,5 %). Odrasle prebivalce Slovenije moramo spodbujati, da se bolj približajo smernicam MP, zlasti pri tistih skupinah, pri katerih smo zaznali večje neskladje prehrane z MP. Ukrepi naj poudarjajo večji vnos cenovno dostopnih živil in hkrati omejevanje vnosa visoko predelanih energijsko bogatih živil.[J. Krampelj]20262026-04-02 07:15:55Magistrsko delo/naloga181341sl