Merske lastnosti testov ravnotežja pri torziji vratuSkoliber, Melinda (Avtor) Majcen Rošker, Živa (Mentor) Lužnik, Izabela (Komentor) nespecifična kronična bolečina v vraturavnotežjetorzija vratumedobiskovna ponovljivostznotrajobiskovna ponovljivostobčutljivost testacenter pritiska (COP)Namen magistrske naloge je bil oceniti znotrajobiskovno in medobiskovno ponovljivost ter občutljivost testov statičnega ravnotežja pri nalogah z in brez torzije vratu pri asimptomatskih posameznikih ter osebah z nespecifično kronično bolečino v vratu. V raziskavo je bilo vključenih 67 merjencev, starih med 20 in 64 let. Razdeljeni so bili v kontrolno oziroma asimptomatsko (n = 35) in eksperimentalno oziroma simptomatsko skupino (n = 32). Merjenci so meritve izvajali v kineziološkem laboratoriju na plošči za merjenje sil na podlago. Ravnotežje smo ocenjavali z analizo gibanja središča pritiska (COP) v paralelni stoji, tandemski stoji ter paralelni stoji na nestabilni podlagi, pri čemer smo vse naloge izvedli v nevtralnem položaju glave ter s torzijo vratu. Analizirali smo hitrostne, amplitudne in frekvenčne parametre COP v anteriorno- posteriorni in medialno-lateralni smeri. Rezultati so pokazali, da je bila znotrajobiskovna ponovljivost večine parametrov dobra do odlična v obeh skupinah, pri čemer so se hitrostni parametri izkazali za najbolj stabilne. Frekvenčni parametri so bili manj ponovljivi, zlasti v zahtevnejših nalogah. Medtem je analiza rezultatov medobiskovne ponovljivosti pokazala slabše vrednosti parametrov testov statičnega ravnotežja. V večini testnih pogojev pri obeh skupinah je bila medobiskovna ponovljivost nizka do zmerna. Izjemo dobre do odlične ponovljivosti so predstavljali hitrostni parametri. Pri analiziranju občutljivosti je večina parametrov dosegla nizko diskriminativno moč. Naloge, ki vključujejo torzijo vratu ali stojo na nestabilni podlagi, niso pokazale bistveno večje občutljivosti, kljub temu da predstavljajo večjo senzomotorično zahtevo. Ugotovitve kažejo, da so laboratorijske meritve COP zanesljivo in primerno orodje za ocenjevanje statičnega ravnotežja, vendar bi glede na dobljene podatke bilo smiselno nadaljnje poglobljeno preučevanje ponovljivosti merskih postopkov, ki se uporabljajo pri ocenjevanju ravnotežja. Posebno pozornost bi bilo smiselno nameniti metodam, ki omogočajo zajem bolj občutljivih ravnotežnih parametrov ter nalogam, ki zahtevajo večjo senzomotorično integracijo. Nadaljnje raziskave bi tako lahko prispevale k optimizaciji merilnih protokolov in k razvoju še natančnejših diagnostičnih pristopov, ki omogočajo natančno zaznavanje sprememb v posturalni kontroli, kar je ključno tako v raziskovalnem kot v kliničnem okolju.20262026-04-02 07:15:11Magistrsko delo/naloga181340sl