<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181317"><dc:title>Fizikalni vidiki učinkovitosti toplotne terapije na termolabilen strup morskih organizmov</dc:title><dc:creator>Pikl,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahčan,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>HWI</dc:subject><dc:subject>toplotna terapija</dc:subject><dc:subject>Pennesova biotoplotna enačba</dc:subject><dc:subject>Arrheniusova enačba</dc:subject><dc:subject>denaturacija strupa</dc:subject><dc:subject>termične poškodbe</dc:subject><dc:subject>strupeni morski organizmi</dc:subject><dc:description>Strupi morskih organizmov lahko povzročajo nociceptične, vnetne kot tudi nekrotične poškodbe tkiva. Pri tem se je za zdravljenje uveljavila toplotna terapija s potopitvijo prizadetega predela v vroči vodi (angl. hot water immersion, HWI). Mehanizem delovanja terapije ni znanstveno potrjen; kot večinsko mnenje pa se navaja denaturacija strupa. Na podlagi uveljavljenih biotoplotnih modelov smo v sklopu te raziskave fizikalno ovrednotili teorijo denaturacije proteinov kot mehanizem delovanja toplotne terapije. Prenos toplote v človeškem udu smo opisali s Pennsovo enačbo, kjer smo rezultate numeričnega reševanja potrdili z ujemanjem analitične rešitve ter simulacijami v programu Ansys, kjer so rezultati numeričnega reševanja znotraj pasu ±0,9 min. Model v temperaturnem obsegu 40°C–46°C v časovnem obsegu do 180 min ne napoveduje nastanka globokih dermalnih opeklinskih ran, medtem ko se nad 47°C varen okvir eksponentno zmanjšuje. Pri Tv = 46°C so predvideni časi denaturacije med 4,1 min–5,2 min (laceracije), 4,1 min–51,8 min (srednje globoke poškodbe) in 6,2 min–76,9 min (vbod do kosti), odvisno od anatomskega predela poškodbe. S parametrično analizo smo analizirali vpliv različnih parametrov. Perfuzija podaljša čas denaturacije, njen vpliv pa zmanjšajo vazokonstriktivne komponente strupa. Pri upoštevanju 50 % zmanjšanja, je podaljšanje td med 3,0 % (laceracije) in 31,9 % (vbod do kosti). Čas nastanka opeklinskih ran je odvisen od uporabljenih vrednosti kinetičnih parametrov škodne funkcije, kjer je razpon nastanka globokih dermalnih opeklinskih ran pri Tv = 47°C med 46,0 min (Stoll) in 141,4 min (Henriques). Nastanek opeklinskih ran je za med 4,3 % (prst, 47°C) in 15,7 % (podplat, 50°C) hitrejši pri poraščeni koži, ki pa ima zaradi svoje sestave zmožnost samoceljenja. Študija dokazuje, da je z uporabo HWI fizikalno mogoče doseči razgradnjo beljakovin v strupu pred nastankom globokih dermalnih opeklinskih ran, s čimer potrjuje biofizikalno verjetnost predlaganega mehanizma delovanja terapije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-01 08:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181317</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
