<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181303"><dc:title>Analiza priključitve hranilnikov električne energije v razdelilne transformatorske postaje</dc:title><dc:creator>Filiputti,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>priključitev hranilnikov</dc:subject><dc:subject>razdelilna transformatorska postaja</dc:subject><dc:subject>hranilniki električne energije</dc:subject><dc:subject>sistemske storitve</dc:subject><dc:subject>statična metoda</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava analizo priključitve hranilnikov električne energije v razdelilne transformatorske postaje ter opredeljuje ključne dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju in izvedbi postopka priključitve v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Poudarek je namenjen vplivu hranilnikov na obratovanje omrežja ter njihovemu prispevku k večji zanesljivosti in fleksibilnosti distribucijskega omrežja.

V prvem delu je predstavljeno teoretično ozadje hranilnikov električne energije, njihovo delovanje ter osnovne tehnologije shranjevanja. Poseben poudarek je namenjen uporabi hranilnikov za zmanjševanje konic porabe in izboljšanje oblike dnevne krivulje porabe, kar prispeva k učinkovitejšemu izkoriščanju obstoječe omrežne infrastrukture in zmanjšanju obremenitev posameznih omrežnih elementov. Nadalje so obravnavane sistemske storitve, potrebne za zagotavljanje zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema, ter opredeljena vloga hranilnikov pri njihovem izvajanju. Zaradi hitrega odziva in možnosti fleksibilnega upravljanja lahko hranilniki pomembno prispevajo k zagotavljanju rezervne moči, stabilnosti omrežja ter podpori napetostnih in frekvenčnih razmer.

V zadnjem delu je izveden celovit pregled vseh razdelilnih transformatorskih postaj, ki jih uporablja distribucija za električno energijo Elektro Primorska. Za posamezne RTP-je je bila določena maksimalna obremenitev pred predvideno namestitvijo hranilnika na podlagi analize triletnih podatkov o porabi in proizvodnji električne energije. Na podlagi izrisanih diagramov in določenih maksimalnih vrednosti je bila z upoštevanjem kriterijev službe SSRI za statično metodo izračunana in določena razpoložljiva priključna moč za namestitev hranilnikov. Rezultati analize so pokazali, da se razpoložljive kapacitete med posameznimi RTP-ji bistveno razlikujejo zaradi različne stopnje obremenjenosti in starosti omrežnih elementov, pri čemer na določenih lokacijah priključitev hranilnikov sploh ni izvedljiva zaradi pomanjkanja razpoložljive zmogljivosti oziroma doseganja tehničnih omejitev omrežja.

V zaključku so izpostavljeni tudi potencialni izzivi in omejitve, ki so bili zaznani že v dosedanji praksi ter bi se lahko ponovno pojavili pri priključevanju hranilnikov večjih moči, saj gre za področje in tehnologijo, ki se še vedno intenzivno razvijata. Opisal sem tudi klasičen primer uporabe hranilnika za potrebo distribucije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-31 14:15:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181303</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
