<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181292"><dc:title>Doživljanje stresa in osebnih izzivov pri televizijskih novinarkah in voditeljicah</dc:title><dc:creator>Škapin,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak Lukek,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>televizijsko novinarstvo</dc:subject><dc:subject>javna izpostavljenost</dc:subject><dc:subject>profesionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava doživljanje stresa in osebnih izzivov televizijskih novinark in voditeljic ter temelji na razumevanju medijskega okolja kot zahtevnega in pogosto psihološko obremenjujočega prostora. Televizijsko novinarstvo od posameznic zahteva hitro odzivnost, nenehno prilagajanje nepredvidljivim situacijam, visoko stopnjo profesionalne odgovornosti ter učinkovito regulacijo čustev v okoliščinah stalne javne izpostavljenosti. Ob tem se novinarke pogosto soočajo s časovnimi pritiski, organizacijskimi zahtevami in pričakovanji po brezhibni profesionalni podobi, kar lahko pomembno vpliva na njihovo psihološko dobrobit, občutek kompetentnosti, poklicno delovanje, ter oblikovanje profesionalne identitete. 
Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti, kako izkušene televizijske novinarke in voditeljice doživljajo stres ter kako osmišljajo osebne izzive, ki spremljajo njihovo poklicno delovanje. Raziskava je skušala odgovoriti na vprašanje, kako udeleženke interpretirajo stresne situacije, kako te vplivajo na njihovo doživljanje sebe kot profesionalke ter katere strategije uporabljajo za ohranjanje psihološkega ravnovesja in dolgoročne poklicne funkcionalnosti.
Teoretični okvir naloge se opira na sodobne koncepte psihološkega stresa, izgorelosti, emocionalnega dela in profesionalne identitete v poklicih, ki vključujejo delo z javnostjo. Posebej so obravnavani mehanizmi kroničnega poklicnega stresa, ki nastajajo kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim zahtevam ob hkratnem pomanjkanju možnosti za regeneracijo. Delo izpostavlja tudi pomen notranjih standardov uspešnosti ter kulture stalne dosegljivosti, ki jo dodatno krepi digitalizacija medijskega prostora. Družbena omrežja in spletni odzivi namreč povečujejo intenzivnost javne presoje ter brišejo meje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar lahko vodi v občutek trajne psihološke obremenjenosti.
Posebna pozornost je namenjena tudi spolno zaznamovanim pričakovanjem, ki pogosto oblikujejo karierne poti žensk v medijih. Poleg profesionalne kompetentnosti so novinarke pogosto soočene tudi s pritiski glede videza, komunikacijskega sloga in čustvene regulacije, kar lahko dodatno poglablja notranje napetosti med avtentičnostjo in profesionalno vlogo. Takšne okoliščine ustvarjajo kompleksno psihološko polje, v katerem se prepletajo osebni, organizacijski in družbeni dejavniki.
Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo interpretativne fenomenološke analize, ki omogoča poglobljen vpogled v subjektivna doživljanja posameznic in načine, kako te konstruirajo pomen svojih izkušenj. V raziskavo je bilo vključenih pet televizijskih novinark in voditeljic z večletnimi delovnimi izkušnjami v informativnem programu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi poglobljenimi intervjuji, ki so udeleženkam omogočili refleksijo poklicnih izkušenj, notranjih procesov in načinov spoprijemanja z zahtevami dela. Analiza je potekala sistematično, z večstopenjskim kodiranjem, oblikovanjem tematskih sklopov ter interpretacijo latentnih pomenov, ki se kažejo v njihovih pripovedih.
Rezultati raziskave kažejo, da je doživljanje stresa pri televizijskih novinarkah raznoliko in  prežeto z notranjimi protislovji. Eden ključnih virov obremenitev predstavlja stalna javna izpostavljenost, ki vključuje tako pozitivno prepoznavnost kot tudi negativne odzive, kritike in spletne komentarje. Udeleženke opisujejo občutek, da morajo nenehno vzdrževati profesionalno podobo samozavestne, kompetentne in čustveno stabilne osebe, tudi kadar se soočajo z lastno ranljivostjo ali utrujenostjo.
Pomembna ugotovitev raziskave je napetost med profesionalno vlogo in osebnim jazom. Novinarke pogosto poročajo o notranjih konfliktih med normo objektivnosti in lastnimi čustvenimi odzivi na pretresljive dogodke, kot so nesreče, nasilje ali humanitarne krize. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim vsebinam lahko vodi v sekundarno travmatizacijo, povečano čustveno občutljivost ali nasprotno – v postopno emocionalno distanco, ki deluje kot zaščitni psihološki mehanizem.
Raziskava dodatno razkriva problem zabrisanih meja med poklicnim in zasebnim življenjem. Nepravilni delovni urniki, delo v večernih urah, pripravljenost na nenadne dogodke ter stalna informacijska vpetost otežujejo psihološki odklop od dela. Posledično udeleženke poročajo o kronični utrujenosti, zmanjšani zmožnosti regeneracije ter občutkih trajne mentalne aktivacije. Pri nekaterih se pojavlja tudi občutek krivde ob postavljanju osebnih meja, kar odraža ponotranjene profesionalne norme visoke razpoložljivosti.
Kljub izrazitim obremenitvam rezultati kažejo tudi na pomembne vire psihološke moči in odpornosti. Udeleženke izkazujejo visoko stopnjo refleksivnosti ter aktivno razvijajo strategije spoprijemanja s stresom. Med najpomembnejšimi se kažejo psihoterapevtska podpora, supervizija, redna telesna aktivnost, tehnike sproščanja, čuječnost ter socialna opora bližnjih. Pomembno zaščitno vlogo ima tudi občutek smisla, ki ga pripisujejo svojemu delu, saj zaznavanje družbenega pomena novinarstva krepi njihovo motivacijo in profesionalno vztrajnost.
Ugotovitve nakazujejo, da stres televizijskih novinark ni zgolj individualni fenomen, temveč odraža širše strukturne značilnosti medijske industrije in organizacijske kulture. Zato raziskava poudarja pomen sistemskih pristopov k varovanju duševnega zdravja medijskih delavcev, vključno z dostopom do psihološke podpore, razvojem preventivnih programov ter spodbujanjem organizacijskega okolja, ki omogoča odprto razpravo o psiholoških obremenitvah brez stigmatizacije.
Magistrsko delo pomembno prispeva k razumevanju duševnega zdravja novinark v slovenskem prostoru, kjer to področje ostaja razmeroma slabo raziskano. S tem zapolnjuje raziskovalno vrzel ter ponuja teoretična in praktična izhodišča za razvoj podpornih mehanizmov znotraj medijskih institucij. Hkrati odpira možnosti za nadaljnje raziskave, kot so vključevanje različnih medijskih formatov, primerjalne analize med spoloma ter longitudinalno spremljanje psihološke dobrobiti skozi različne faze novinarske kariere. Raziskava tako prispeva k širšemu razumevanju psiholoških zahtev sodobnega novinarstva in pomena ustvarjanja trajnostnih delovnih pogojev v medijskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[E. Škapin]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-31 09:00:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181292</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
