<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181251"><dc:title>Vloga dostopa do naravnega okolja in vpliv prisotnosti naravnih elementov v delovnem okolju pri zmanjševanju stresa</dc:title><dc:creator>Ipavec,	Tara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ignjatović,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>naravno okolje</dc:subject><dc:subject>zelene površine</dc:subject><dc:subject>okoljska psihologija</dc:subject><dc:description>Stres na delovnem mestu je pogost problem, s katerim se soočajo zaposleni. Ob neuspešnem spopadanju s stresom lahko ta negativno vpliva tako na posameznike, kot tudi na organizacije in podjetja. Načinov spopadanja in soočanja s stresom je veliko. Poleg pogosto ponavljajočih se psihosocialnih dejavnikov se v literaturi vedno pogosteje omenja tudi pomen fizičnega okolja. V tujini so v sklopu delovnih mest že bile opravljene številne raziskave, ki pregledujejo, kako dostop do naravnega okolja in stik z naravo pripomore k boljšemu počutju zaposlenih. V Sloveniji to še ni dobro raziskano področje. Zato je namen magistrske naloge preučiti vpliv, ki ga imata dostop do naravnega okolja in prisotnost naravnih elementov na stres zaposlenih in njihovo splošno počutje. S poznavanjem tega se lahko tako delodajalci kot zaposleni bolje spopadejo s stresom na delovnem mestu ter posledično poskrbijo za višjo produktivnost. V teoretičnem delu magistrske naloge je bil opravljen pregled osnovnih pojmov, že opravljenih raziskav ter stanja v Sloveniji na raziskovano temo. V empiričnem delu magistrske naloge je bilo opravljenih osemnajst polstrukturiranih intervjujev, z zaposlenimi v treh različnih krajih, v treh različnih tipih delovnih okolji. Glavne ugotovitve magistrske naloge potrjujejo, da ima naravno okolje pomemben vpliv na počutje zaposlenih, vendar le-ta s strani intervjuvancev ni zavestno prepoznan kot način soočanja s stresom. Kljub temu so naravno okolje in zelene površine v življenju intervjuvancev stalno prisoten dejavnik. To je mogoče zaradi, za Slovenijo tipične, dobre umestitve zelenih površin, tudi v urbana območja, in zaradi dobro postavljenih priporočil, smernic in zakonov okoljskega in arhitekturnega načrtovanja.</dc:description><dc:publisher>T. Ipavec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-28 07:30:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
