<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181201"><dc:title>Vključevanje svetovalnih delavcev v delo z nadarjenimi dijaki</dc:title><dc:creator>Čižman,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadarjeni mladostniki</dc:subject><dc:subject>pedagoški svetovalci</dc:subject><dc:subject>svetovalni delavci v srednji šoli</dc:subject><dc:subject>nadarjeni dijaki</dc:subject><dc:subject>stališča do nadarjenih</dc:subject><dc:subject>strokovna podpora nadarjenim</dc:subject><dc:description>Delo z nadarjenimi dijaki je pomemben, a pogosto zapostavljen vidik vzgojno-izobraževalnega sistema, ki zahteva tudi ustrezno strokovno usposobljene svetovalne delavce z razvito občutljivostjo za specifične potrebe te skupine dijakov. Raziskovanje izobraževanja nadarjenih v slovenskih srednjih šolah je kljub pomembnosti precej podhranjeno, kar se kaže v pomanjkljivih strokovnih podlagah in nezadostnih kompetencah strokovnih delavcev za delo z nadarjenimi. Ena od ključnih vrzeli je v razumevanju odnosa srednješolskih svetovalnih delavcev do nadarjenosti in njihovih strokovnih kompetenc za učinkovito podporo nadarjenim dijakom ter dejavnikov, ki vplivajo na vključevanje svetovalnih delavcev v delo z nadarjenimi dijaki. 
Empirična raziskava v pričujočem magistrskem delu je temeljila pretežno na kvantitativno-deskriptivnem pristopu. Sodelovalo je 53 svetovalnih delavcev različnih strokovnih profilov, zaposlenih na srednjih šolah iz različnih slovenskih regij, ki izvajajo gimnazijski program. Podatki so bili zbrani s spletno anketo ter analizirani z uporabo deskriptivnih korelacijskih statističnih postopkov, značilne povezave med spremenljivkami pa preverjene z enostavno linearno regresijo. Izsledki nakazujejo, da imajo svetovalni delavci do nadarjenih pretežno pozitivna stališča, so zmerno seznanjeni z vsebinami s področja nadarjenosti ter se redko vključujejo v delovne naloge, povezane z nadarjenimi dijaki. Statistično značilna pozitivna povezanost je bila ugotovljena le med zaznano seznanjenostjo s področjem nadarjenosti in vključenostjo v aktivnosti, povezane z nadarjenimi, kar nakazuje, da se šolski svetovalni delavci z višje ocenjenim poznavanjem vsebin o nadarjenosti pogosteje vključujejo v delovne naloge, namenjene podpori nadarjenim dijakom. Ugotovitve zato poudarjajo pomen izobraževanja o nadarjenosti v času študija ter nadaljnjega strokovnega učenja že zaposlenih svetovalnih delavcev. Jasno se izraža tudi potreba po sistemski podpori šolam pri vzpostavljanju kakovostnih oblik dela z nadarjenimi dijaki. 
Raziskava odpira pomembna vprašanja o vlogi svetovalne službe pri spodbujanju potencialov nadarjenih in ponuja izhodišča za nadaljnje empirične študije, ki bi poglobile razumevanje učinkov različnih oblik strokovne podpore v okviru vzgoje in izobraževanja nadarjenih dijakov.</dc:description><dc:publisher>N. Čižman</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-27 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>181201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
