<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=181054"><dc:title>»Ko bi le dobili dovoljenje za stalno prebivanje«</dc:title><dc:creator>Fidler,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>državljani tretjih držav</dc:subject><dc:subject>migracijska politika</dc:subject><dc:subject>pravice</dc:subject><dc:subject>socialno varstvo</dc:subject><dc:subject>zagovorništvo</dc:subject><dc:description>Součinkovanje migracijske zakonodaje z zakonodajo o državljanstvu, trgu dela in socialnem varstvu v vsakdanjem življenju priseljenk iz tretjih držav, ki v Sloveniji delajo kot nizko kvalificirane delavke, deluje kot mehanizem strukturnega nasilja. Članek z etnografskimi opisi procesov podaljševanja dovoljenj za prebivanje in dostopanja do socialnih pravic štirih družin opiše to posredno nasilje, vpeto v delovanje institucij in družbe na sploh. Ugotovitve etnografske raziskave predstavijo, kako se priseljenke zaradi pravno predpisane negotovosti dovoljenj za začasno prebivanje, verižnega pogojevanja pravice do prebivanja in socialnih pravic ter pomanjkljive podpore v družbi bojujejo za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb. Zaradi pogojenosti in začasnosti pravic njihovega pravnega statusa se znajdejo v podrejenem in negotovem položaju, ki jim slabša zdravje. V sklepnem delu je navedenih nekaj praktičnih predlogov za zmanjšanje takšnega nasilja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-24 09:22:42</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>181054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
