<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180995"><dc:title>Kritična analiza diskurza o medijskih reprezentacijah iraške vojne v letu 2003</dc:title><dc:creator>Bregar,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorman,	Marinka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Irak</dc:subject><dc:subject>kritična analiza diskurza</dc:subject><dc:subject>diskurz</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi s pristopom kritične analize diskurza (KAD) preučujemo diskurzivne reprezentacije ameriškega napada na Irak leta 2003 v slovenskem medijskem prostoru. Po terorističnem napadu 11. septembra 2001 je na Zahodu prevladal diskurz o islamskem svetu kot nevarnem »Drugem«, ki s svojim obstojem predstavlja grožnjo svetovnemu miru in demokraciji. Mesec po napadu so ZDA sprožile vojaško invazijo na Afganistan, kmalu pa so sledili načrti za  novo vojno: ameriška administracija je vztrajala, da mora Zahod preventivno napasti Irak, saj naj bi ta svet ogrožal z domnevnim »orožjem za množično uničevanje«. Marca 2003 je t. i. koalicija voljnih brez odobritve Varnostnega sveta ZN napadla Irak in v manj kot enem mesecu zrušila Huseinov režim, kar so ameriški mediji prikazovali kot zmagoslavno osvoboditev iraškega ljudstva. Šele decembra 2003, ko je bil Irak popolnoma opustošen in je v državi vladala humanitarna katastrofa, se je izkazalo, da v Iraku ni bilo nikakršnega nedovoljenega orožja, ter da so ZDA invazijo legitimirale z namernim ustvarjanja občutka ogroženosti v svetovni javnosti. V sodobnem vojskovanju množični mediji vse pogosteje prevzemajo vlogo propagandnega aparata, ki ustvarja in reproducira določene reprezentacije resničnosti. V magistrski nalogi z metodo kritične analize diskurza (KAD) analiziramo reprezentacije konflikta v slovenskih medijih v času pred začetkom vojne, ob začetku invazije na Irak in ob zavzetju prestolnice Bagdad. Pri analizi se osredotočamo na jezikovne strategije, diskurzivne reprezentacije in ideološko-politično dimenzijo. Preučevanje jezikovnih in diskurzivnih strategij v medijskih strukturah nam razkriva ideološke temelje in reprodukcijo obstoječih razmerij moči v prevladujočem medijskem diskurzu.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-21 07:16:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
