Kvalitativne razlike med motnjo avtističnega spektra in motnjo shizofrenskega spektraJeličić, Aleksandra (Avtor) Škodlar, Borut (Mentor) Drobnič Radobuljac, Maja (Komentor) motnja avtističnega spektramotnja shizofrenskega spektraavtizemipseitetademarkacija intersubjektivnostfenomenologijaUvod: Motnji avtističnega (MAS) in shizofrenskega spektra (MSS) imata skupno zgodovino. Besedo »avtizem«, ki v grobem pomeni umik iz socialne sfere, je prvi uporabil Eugen Bleuler za opis glavne značilnosti shizofrenije. Leo Kanner in Hans Asperger sta besedo avtizem prevzela in uporabila za opis otrok, ki so kazali primanjkljaje na področju socializacije. MAS in MSS sta nevrorazvojni motnji in opredeljeni s spektrom, skupne značilnosti pa so našli tudi na genetski ravni. Tako se motnji pričakovano prekrivata v znakih in simptomih, predvsem na socialnem področju, zato prihaja do napačnih diagnoz. V kliničnih praksah je uporabnost diagnostičnih kriterijev z namenom diferencialne diagnoze šibkejša, še posebej takrat, ko v ospredju ni tipičnih psihotičnih znakov. Pravilna diagnostika pa je izrednega pomena za ustrezno zdravljenje. Namen, cilj: Namen kvalitativne raziskave je proučevanje MAS in MSS s prvoosebne perspektive prek fenomenološkega kliničnega raziskovanja subjektivnih izkušenj, z namenom iskanja prekrivanj in predvsem pomembnih razlik med motnjama, ki se jih da nasloviti med diagnostičnim intervjujem. Cilj raziskave je tudi opredeliti centralnost posamezne motnje kot osrednje značilnosti, po kateri se motnji med seboj ločujeta. Preiskovanci in metode: V raziskavo je bila vključena klinična populacija mladostnikov ter mladih odraslih, starih od 15 do 26 let, z diagnozami motnje avtističnega in shizofrenskega spektra. Skupno število udeležencev, vključenih v raziskavo, je 42, po 21 iz vsakega spektra. Posamezniki v raziskavi niso bili akutno psihotični, bili so brez pridruženih razpoloženjskih ali organskih motenj in motenj, vezanih na uporabo psihoaktivnih snovi. Bili so vsaj povprečno inteligentni in brez govornih motenj. Uporabljena je bila Ocenjevalna lestvica simptomov (SCL-R 90), Lestvica globalnega nivoja funkcioniranja (CGAF/GAF) ter 2 polstrukturirana fenomenološka intervjuja Examination of Anomalous Self Experience (EASE) ter 2 domeni iz Examination of Anomalous World Experience (EAWE), ob čemer smo udeležencem zastavili tudi nekaj komplementarnih vprašanj. Rezultati: Na Ocenjevalni lestvici simptomov v splošnem rezultati niso bili pomembno povišani pri obeh vzorcih, na podlestvici Paranoidne ideacije je bila razlika med vzorcema statistično pomembna (p<.05), v prid MSS. Na (C)GAF je bila razlika med vzorcema statistično pomembna in posamezniki iz vzorca MSS pomembneje slabše funkcionirajo kot iz vzorca MAS (p<.001). Razlika na EASE je bila statistično pomembna znotraj vseh 5. domen in na skupnem rezultatu (p<.001), saj je izrazito več posameznikov iz vzorca MSS poročalo o fenomenih motenj sebstva, zajetih v intervjuju, med tem, ko na EAWE razlika med vzorcema ni bila statistično pomembna na nobeni domeni. Iz kvalitativnega vidika se je pokazala pomembna razlika med vzorcema v motnji ipseitete oziroma motnji minimalnega sebe in doživljanja sebe s prvoosebne perspektive, v motnjah demarkacije (razmejevanja med seboj in zunanjim svetom), v paranoidni anksioznosti, motnjah delovnega spomina ter magičnem mišljenju. O tovrstnih fenomenih so poročali le posamezniki iz vzorca MSS. Prekrivanja so se pokazala v naslednjih lastnostih: obsesiven stil mišljenja, hiperreflektivnost, fokus na detajle in motnje pozornosti, senzorna občutljivost, sinestezije, pomanjkanje samoumevnosti v socialnih odnosih, občutki inferiornosti v socialnih odnosih, socialna anksioznost, težave z vzpostavljanjem očesnega stika ter avtističen umik. Kljub prekrivanju v vedenju (npr. pomanjkljiv očesni stik, avtističen umik) pa smo s poglobljeno analizo ozadja prišli tudi do pomembnih kvalitativnih razlik med motnjama, ki so vezane na samo centralnost motnje, kar pri MSS predstavlja motnjo ipseitete, pri MAS pa motnjo primarne intersubjektivnosti. Razprava: Vzporedna primerjava subjektivnih izkušenj in doživljanj posameznikov z MAS in MSS nam omogoča vpogled v notranji svet posameznikov iz obeh spektrov ter predvsem diferenciacijo med motnjama, ki se v vedenjih in posameznih simptomih lahko tudi močno prekrivata. Njihov »avtizem« se tako, glede na rezultate razsikave, prekriva v pomanjkljivi socialni samoumevnosti in občutkih inferiornosti, zato so posledično anksiozni in nagnjeni k umiku. Ob tem pa so tudi prisotne pomembne diferencialnodiagnostične lastnosti, ki so ekskluzivno značilne za MSS, in sicer motnja ispeitete ter motnje demarkacije, kar lahko predstavlja diferencialnodiagnostično lastnost, ki se jo lahko naslovi že med diagnostičnim intervjujem, kar nam lahko omogoča boljšo diagnostično oceno.20262026-03-19 07:16:00Doktorsko delo/naloga180888sl