<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180868"><dc:title>Vpliv anksioznosti zaposlenih na posamezne faze ustvarjalnega procesa</dc:title><dc:creator>Koštomaj,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogilović,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>ustvarjalni proces</dc:subject><dc:subject>identifikacija problema</dc:subject><dc:subject>generiranje ideje</dc:subject><dc:subject>evalvacija ideje</dc:subject><dc:subject>implementacija ideje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo proučuje pojav anksioznosti zaposlenih in njen vpliv na ustvarjalnost, s poudarkom na posameznih fazah ustvarjalnega procesa. Glavni razlog za raziskavo je, da v obstoječi literaturi s področja managementa inovacij še ni bilo empirično preverjeno, kako je anksioznost zaposlenih povezana s posameznimi fazami ustvarjalnega procesa, saj je bila ustvarjalnost doslej proučevana zgolj kot celota. Namen magistrskega dela je torej proučiti, kako anksioznost zaposlenih vpliva na identifikacijo problema, generiranje idej, evalvacijo idej in njihovo implementacijo.
Teoretični del obsega pregled obstoječe literature s področja managementa, ki obravnava anksioznost in ustvarjalnost v javnem sektorju ter njuno povezavo, medtem ko empirični del proučuje vpliv anksioznosti zaposlenih na posamezno fazo ustvarjalnega procesa v osmih različnih organizacijah javnega sektorja. Empirični del temelji na kvantitativni metodi, kjer so bili podatki zbrani s pomočjo vprašalnika, ki ga je izpolnilo 112 zaposlenih.
Rezultati raziskave niso potrdili predpostavk o razmerju med anksioznostjo in ustvarjalnostjo, saj se razmerje med spremenljivkama kaže v obliki pravilno obrnjene U-krivulje. Na podlagi rezultatov se sklepa, da anksioznost nima tako močnega vpliva na ustvarjalnost kot morebitni drugi dejavniki, ki jih je možno zaslediti v literaturi (npr. motivacija).
Rezultati in ugotovitve v pričujočem delu prispevajo k boljšemu razumevanju anksioznosti in ustvarjalnosti zaposlenih ter njune medsebojne povezanosti v javnem sektorju. Pridobljene ugotovitve so ključnega pomena tako za zaposlene kot vodje, ki bodo z ustreznimi ukrepi lahko zagotovile pravo razmerje med anksioznostjo in ustvarjalnostjo, in sicer z namenom izkoriščanja maksimalne ustvarjalnosti zaposlenih v javnem sektorju.</dc:description><dc:publisher>[N. Koštomaj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-18 13:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180868</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
