<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180840"><dc:title>Izkušnje učiteljev razrednega pouka s pripravo, izvajanjem in evalvacijo učne etape uvajanja</dc:title><dc:creator>Škof,	Beti	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plešec Gasparič,	Romina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>načrtovanje učnega procesa</dc:subject><dc:subject>artikulacija pouka</dc:subject><dc:subject>učne etape</dc:subject><dc:subject>učna etapa uvajanja</dc:subject><dc:subject>učitelji  razrednega pouka</dc:subject><dc:description>Etapno oblikovanje učnega procesa je izjemnega pomena za njegovo kontinuiranost, notranjo usklajenost ter spodbujanje aktivne vloge učencev pri pouku. Prva od etap učnega procesa je učna etapa uvajanja, ki ima običajno 3 temeljne funkcije: motivacijo, napoved učnih ciljev in preverjanje predznanja. V didaktični literaturi je poimenovana tudi kot pripravljanje učencev na učno delo, stopnja izhodišča, etapa ogrevanja, motiviranja, sproščanja, razvijanja pričakovanj ipd. Teoretično utemeljeno, empirično preizkušeno in potrjeno znanstveno oblikovanje pouka, ki je podlaga načrtovanju, pripravi in izvajanju neposrednega pouka imenujemo artikulacija. Prvi pedagog, ki se je temeljito in namerno ukvarjal s problemom artikulacije pouka, je bil Friedrich Herbart (1776–1841), kasneje pa so se z njo ukvarjali številni didaktiki. Kljub različni razčlenitvi imajo vsi artikulacijski modeli različnih avtorjev podobno splošno podlago: uvod, obravnavo, utrjevanje in ocenjevanje. Učne etape so nadalje podrobneje razdeljene, vsaka pa je pomembna s svojega vidika. V praksi se lahko dogaja, da se osredotočimo predvsem na obravnavo nove učne snovi ter ocenjevanje, medtem ko obstaja nevarnost, da bi zanemarili ostale učne etape. Pri načrtovanju in izvajanju pouka je tako izjemnega pomena prav evalvacija,  kot pomembna sestavina učiteljevega profesionalnega razvoja pri delu z učenci, saj se osredotoča na kakovost učenja in poučevanja.  

Z raziskavo smo želeli ugotovili, kako učitelji razrednega pouka načrtujejo, izvajajo in evalvirajo učno etapo uvajanja, saj je raziskovalno področje te učne etape podhranjeno. Kvalitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo polstrukturiranih intervjujev in opazovanja učnih ur z opazovalnimi obrazci. V raziskavi je bilo udeleženih 11 učiteljev razrednega pouka, pri vsakem od njih smo opazovali dve učni uri pouka. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka učno etapo uvajanja zelo pogosto vključujejo v pouk, pri tem pa uporabljajo različne učne metode in oblike. Ideje za pripravo učne etape uvajanja učitelji pridobivajo večinoma iz poklicnih in življenjskih izkušenj ter internetnih platform. Običajno za izvedbo učne etape uvajanja porabijo od 5 do 15 minut. Pri učni etapi uvajanja učitelji poročajo tako o razlikah kot tudi o podobnostih med predmeti, prav tako pa tudi o razlikah pri načrtovanju za 1. ali 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. Učno etapo uvajanja učitelji ocenjujejo kot zelo pomembno za motivacijo učencev, uspešen potek učne ure in strukturo učnega procesa. Funkcija motivacije učencev je bila prisotna pri vseh opazovanih učnih urah. Ugotovili smo, da učitelji pozitivno vrednotijo svoj profesionalni razvoj, predvsem z vidika raznolikosti pristopov, stalnega izpopolnjevanja, fleksibilnosti in suverenosti. Rezultati raziskave ponujajo pomemben vpogled v pripravo, izvajanje in evalvacijo učne etape uvajanja pri učiteljih razrednega pouka.</dc:description><dc:publisher>B. Škof</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-18 08:30:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180840</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
