<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180836"><dc:title>Razvoj polimernih nanovlaken za lokalno dostavo živih terapevtskih bakterij</dc:title><dc:creator>Grilc,	Nina Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Julijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>žive terapevtske bakterije</dc:subject><dc:subject>nanovlakna</dc:subject><dc:subject>elektrostatsko sukanje</dc:subject><dc:subject>preživetje</dc:subject><dc:subject>stabilizatorji</dc:subject><dc:subject>kristalizacija</dc:subject><dc:subject>bioadhezija</dc:subject><dc:subject>protibakterijsko delovanje</dc:subject><dc:subject>imunomodulacija</dc:subject><dc:description>V disertaciji se osredotočamo na razvoj in vrednotenje nanovlaken z živimi terapevtskimi bakterijami oziroma probiotiki. Ohranjanje bakterijske živosti v nanovlaknih predstavlja največji tehnološki izziv, zato v nalogi preučujemo izboljšanje bakterijskega preživetja z uporabo ustreznih stabilizatorjev. V nalogi dokazujemo, da je učinkovitost stabilizatorjev odvisna od samega stabilizatorja ter bakterijske vrste, za katero ga uporabljamo. Stabilizatorji se po učinkovitosti razlikujejo tudi glede na učinek med elektrostatskim sukanjem ter shranjevanjem. Vse to zahteva njihovo individualno prilagojeno izbiro za vsak sev. Uporaba stabilizatorjev, nagnjenih h kristalizaciji, se je izkazala kot problematična zaradi njihove amorfizacije med elektrostatskim sukanjem in nato kristalizacije med shranjevanjem. V ločeni stabilnostni raziskavi na placebo nanovlaknih brez bakterij smo dodatno pokazali, da kristalizacija stabilizatorjev vodi do sprememb v morfologiji nanovlaken in da sta stopnja amorfizacije stabilizatorjev in njihova kasnejša kristalizacija odvisni od same vrste stabilizatorja in njegovega deleža v formulaciji. Raziskali smo tudi možnosti izboljšanja kolonizacije vaginalnih laktobacilov z vgrajevanjem v nanovlakna na preprostih modelih sluznice in vitro. Prikazujemo, da lahko vgradnja v polietilenoksidna (PEO) nanovlakna pri sevih s slabo sposobnostjo tvorbe biofilma v statičnih pogojih spodbuja tvorbo adherentne biomase. Dodatno prikazujemo, da lahko pozitiven učinek na tvorbo adherente biomase modelnega seva slabega tvorilca biofilma izboljšamo z dodatkom rast-spodbujajočega alginata. Učinki so opazni tudi v dinamičnih pogojih s pretokom medija, kjer ujetje bakterij v hidratirani nabrekli membrani nanovlaken omogoča tvorbo mikrokolonij ter njihovo podaljšano zadrževanje. Sistem na osnovi PEO in alginata je omogočil tudi podaljšano sproščanje spor dveh modelnih sevov rodu Bacillus. Za slednja potrjujemo tudi njun probiotični potencial za zdravljenje parodontalne bolezni z genotipizacijo ter in vitro testi, ki so pokazali protibakterijsko in imunomodulatorno delovanje njunih metabolitov. Disertacija prispeva k znanju o nanovlaknih s probiotiki s poudarkom na karakterizaciji potencialnih probiotičnih sevov, formulacijskih pristopih za izboljšanje bakterijskega preživetja ter razumevanju sproščanja bakterij iz nanovlaken in vpliva slednjih na razrast.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-18 07:15:09</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180836</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
