Vpliv izlužkov zelenega betona z dodanim bioogljem na različne organizmeTratar, Leja (Avtor) Žgajnar Gotvajn, Andreja (Mentor) bioogljecementekotoksikološki testiizlužkizeleni betonGradbeništvo je eden največjih porabnikov naravnih virov in povzročiteljev emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi proizvodnje cementa. Za zmanjšanje okoljskih obremenitev se razvija zeleni beton, pri katerem se del agregata ali cementa nadomešča z odpadnimi materiali, med katerimi se je biooglje izkazalo za posebej obetavno pri nadomeščanju določenega deleža cementa v betonu. Tak beton praviloma izkazuje izboljšane mehanske, reološke in trajnostne lastnosti, kljub prednostim pa ostaja ključno vprašanje, kako materiali z dodatkom biooglja pod vplivom različnih dejavnikov učinkujejo na okolje in posledično na organizme. Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv izlužkov klasičnega in zelenega betona z bioogljem na štiri različne organizme: malo vodno lečo (Lemna minor), vodno bolho (Daphnia magna), čebulo (Allium cepa) in belo gorjušico (Sinapis alba). Pri mali vodni leči smo opazovali rast členov in korenin ter produkcijo fotosintetskih pigmentov, pri vodnih bolhah mobilnost, pri čebuli in beli gorjušici pa dolžino korenin. Rezultati testov z malo vodno lečo so pokazali, da izlužki zelenega betona z višjo koncentracijo močneje zavirajo rast členov, pri najnižji koncentraciji pa so bolj izrazito prispevali k boljši rasti v primerjavi s klasičnim betonom. Pri rasti korenin in skupnem klorofilu se je zeleni beton izkazal za manj problematičnega, pri čemer tudi klasični beton ni dosegel toksičnih vrednosti. Podoben vzorec nizke obremenitve okolja se je potrdil pri vodnih bolhah, ki so pri vseh koncentracijah obeh vrst betona izkazale zanemarljivo nizke inhibicije. Pri beli gorjušici smo ugotovili, da se je dolžina korenin ob zniževanju koncentracije zelenega betona povečevala, medtem ko je bil pri klasičnem betonu opažen obraten trend; kljub temu tudi tukaj inhibicije niso presegale 50 %. Čebula je izkazala najmanjši vpliv, saj je pri vseh vzorcih reagirala stimulativno, najizraziteje v prisotnosti zelenega betona. Kljub razlikam v odzivih posameznih testnih organizmov rezultati kažejo, da je zeleni beton manj toksičen od klasičnega, izjema je bila le rast členov pri mali vodni leči. Izlužki zelenega in klasičnega betona so se izkazali kot manj toksični za kopenske (čebulo in belo gorjušico) kot za vodne organizme (vodne bolhe in malo vodno lečo).20262026-03-17 09:35:02Magistrsko delo/naloga180812sl