<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180812"><dc:title>Vpliv izlužkov zelenega betona z dodanim bioogljem na različne organizme</dc:title><dc:creator>Tratar,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biooglje</dc:subject><dc:subject>cement</dc:subject><dc:subject>ekotoksikološki testi</dc:subject><dc:subject>izlužki</dc:subject><dc:subject>zeleni beton</dc:subject><dc:description>Gradbeništvo je eden največjih porabnikov naravnih virov in povzročiteljev
emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi proizvodnje cementa. Za zmanjšanje
okoljskih obremenitev se razvija zeleni beton, pri katerem se del agregata ali cementa
nadomešča z odpadnimi materiali, med katerimi se je biooglje izkazalo za posebej
obetavno pri nadomeščanju določenega deleža cementa v betonu. Tak beton praviloma
izkazuje izboljšane mehanske, reološke in trajnostne lastnosti, kljub prednostim pa ostaja
ključno vprašanje, kako materiali z dodatkom biooglja pod vplivom različnih dejavnikov
učinkujejo na okolje in posledično na organizme. Namen magistrskega dela je bil raziskati
vpliv izlužkov klasičnega in zelenega betona z bioogljem na štiri različne organizme:
malo vodno lečo (Lemna minor), vodno bolho (Daphnia magna), čebulo (Allium cepa) in
belo gorjušico (Sinapis alba). Pri mali vodni leči smo opazovali rast členov in korenin ter
produkcijo fotosintetskih pigmentov, pri vodnih bolhah mobilnost, pri čebuli in beli
gorjušici pa dolžino korenin.
Rezultati testov z malo vodno lečo so pokazali, da izlužki zelenega betona z višjo
koncentracijo močneje zavirajo rast členov, pri najnižji koncentraciji pa so bolj izrazito
prispevali k boljši rasti v primerjavi s klasičnim betonom. Pri rasti korenin in skupnem
klorofilu se je zeleni beton izkazal za manj problematičnega, pri čemer tudi klasični beton
ni dosegel toksičnih vrednosti. Podoben vzorec nizke obremenitve okolja se je potrdil pri
vodnih bolhah, ki so pri vseh koncentracijah obeh vrst betona izkazale zanemarljivo nizke
inhibicije. Pri beli gorjušici smo ugotovili, da se je dolžina korenin ob zniževanju
koncentracije zelenega betona povečevala, medtem ko je bil pri klasičnem betonu opažen
obraten trend; kljub temu tudi tukaj inhibicije niso presegale 50 %. Čebula je izkazala
najmanjši vpliv, saj je pri vseh vzorcih reagirala stimulativno, najizraziteje v prisotnosti
zelenega betona.
Kljub razlikam v odzivih posameznih testnih organizmov rezultati kažejo, da je zeleni
beton manj toksičen od klasičnega, izjema je bila le rast členov pri mali vodni leči. Izlužki
zelenega in klasičnega betona so se izkazali kot manj toksični za kopenske (čebulo in belo
gorjušico) kot za vodne organizme (vodne bolhe in malo vodno lečo).</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-17 09:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180812</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
