Apulejeva Kupid in Psiha v luči antičnih poročnih in zakonskih praksŠimunić, Tjaša (Avtor) rimska književnostMetamorfozeKupidPsiharimska porokaantična mitologijaApulejeva Kupid in Psiha sta zakonca, ki živita po rimskih običajih, za razumevanje zgodbe pa je poznavanje teh običajev ključno. Venera lahko zvezi nasprotuje, ker ni bila sklenjena pravilno. Kupid in Psiha sta družbeno neenaka zakonca, ki sta se poročila brez privolitve ženinovega očeta, brez prič in v nepopolnem obredu. Te pravne ovire mora v zaključku pripovedi razrešiti Jupiter, ki ga kot cesarja na čelu senata bogov Kupid prosi za posredovanje v pravni zadevi. Psihini sestri izpostavita, da ju je poroka odpeljala daleč od doma in domačih, zaradi česar se počutita kot izgnanki, a ženske hkrati brez poroke niso imele nobene družbene vloge. Vsakdanja realnost je bila tudi materialna odvisnost od mož (prvi sestri mož ne dovoli dostopa do družinskega premoženja), poroka z veliko starejšim moškim, skrb za bolnega moža, izguba družbenega položaja in premoženja zaradi neustrezne poroke ali neprimernega zunajzakonskega življenja, sovražna nastrojenost tašč in drugih družinskih članov ipd. Apulej se glede tematike poroke na več mestih v pripovedi opira na stereotipe.Založba Univerze v Ljubljani20252026-03-13 13:51:15Članek v reviji180685sl