<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180613"><dc:title>Napačne predstave o ulomkih pri petošolcih in vloga modelov pri njihovem razumevanju</dc:title><dc:creator>Berdajs,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ulomki</dc:subject><dc:subject>napačne predstave</dc:subject><dc:subject>ploskovni model</dc:subject><dc:subject>dolžinski model</dc:subject><dc:subject>model množice</dc:subject><dc:subject>5. razred</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali, katere napačne predstave o ulomkih se pojavljajo pri učencih 5. razreda ter kako uporaba različnih modelov vpliva na njihovo razumevanje. 
V teoretičnem delu so predstavljeni ključni vidiki pojma ulomek, pogoste napačne predstave učencev ter pomen uporabe različnih vizualnih modelov pri poučevanju. Poseben poudarek je namenjen modelom množice, ploskovnim in dolžinskim modelom ter njihovemu vplivu na oblikovanje konceptualnega razumevanja ulomkov. 
Raziskava je temeljila na diagnostičnem testu in polstrukturiranih intervjujih, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno statistiko in vsebinsko analizo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako izbira vrste modela (ploskovni, dolžinski, model množice) vpliva na razumevanje različnih vidikov koncepta ulomek in odpravo napačnih predstav ter kako učenci utemeljujejo svoje strategije in pojasnjujejo napake pri reševanju nalog z ulomki. Zanimalo nas je, ali imajo petošolci težave pri razumevanju pomena števca in imenovalca, prepoznavanju enakovrednih ulomkov, prepoznavanju in ponazarjanju ulomkov, ki so večji ali enaki 1 ter prepoznavanju analogije med dvema različicama dolžinskega modela – številskim in pravokotnim trakom. Prav tako smo preverili vlogo preširokega posploševanja pri prenosu pravil, ki veljajo za množico naravnih števil, na množico racionalnih števil. 
Ugotovitve kažejo, da imajo učenci 5. razreda pogoste težave pri razumevanju pomena števca in imenovalca ter prepoznavanju enakovrednih ulomkov. Pri primerjanju in urejanju ulomkov pogosto prenašajo pravila iz množice naravnih števil (npr. sklepajo, da večji imenovalec pomeni večji ulomek) in se pri modelih osredotočajo na štetje delov namesto na razmerje med delom in celoto. Rezultati potrjujejo, da lahko vizualni modeli pomembno podprejo razumevanje, vendar njihova učinkovitost ni enaka (npr. dolžinski modeli pomagajo pri primerjanju velikosti ulomkov, medtem ko modeli množice v tem primeru napačne predstave pogosto le še okrepijo). Ugotovitve bodo prispevale k učinkovitejšemu poučevanju ulomkov in načrtovanju didaktičnih pristopov, prilagojenih učenčevemu razumevanju. Spremembe, predvidene v novem učnem načrtu, dodatno utemeljujejo aktualnost obravnavane tematike.</dc:description><dc:publisher>N. Berdajs</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-12 08:30:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180613</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
