Primerjava izmerjenih ekoloških parametrov s subjektivno zaznavo v pisarni, skladišču in proizvodnji izbranega podjetjaLikar, Tina (Avtor) Fink, Rok (Mentor) Kacjan Žgajnar, Katarina (Komentor) Dovjak, Mateja (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvodelovno okoljeekološki parametrisubjektivna zaznavatoplotno okoljeosvetljenosthrupkakovost zrakaUvod: Ekološki parametri delovnega okolja pomembno vplivajo na zdravje, počutje in delovno učinkovitost zaposlenih. Neustrezni pogoji lahko povzročijo zmanjšanje produktivnosti in neudobje ter povečajo tveganje za zdravje. Poleg objektivnih meritev je za celostno presojo notranjega okolja pomembno upoštevati tudi subjektivno zaznavo zaposlenih, saj posamezniki okoljske razmere doživljajo različno glede na osebne značilnosti, naravo dela in značilnosti delovnega mesta. Vključevanje subjektivne zaznave zaposlenih omogoča celovitejše razumevanje dejanskih delovnih pogojev in natančnejše vrednotenje kakovosti delovnega okolja. Namen: Namen magistrskega dela je bil primerjati objektivne meritve ekoloških parametrov delovnega okolja s subjektivno zaznavo zaposlenih in oceniti korelacijo med njima v različnih delovnih prostorih izbranega podjetja. Metode dela: Raziskava je potekala v proizvodnih, skladiščnih in pisarniških prostorih izbranega podjetja, pri čemer so bile meritve toplotnih parametrov, osvetljenosti, hrupa in parametrov kakovosti notranjega zraka izvedene v dveh terminih (spomladi in poleti), kar je omogočilo primerjavo prostorsko različnih delovnih okolij in upoštevanje sezonskih razlik v okoljskih razmerah. Sočasno so zaposleni izpolnili anketni vprašalnik o subjektivni zaznavi ekoloških parametrov, pripravljen v skladu s standardom SIST EN ISO 10551:2020. Rezultati meritev so bili primerjani z zakonodajnimi zahtevami in priporočenimi vrednostmi standardov. Rezultati: Rezultati so pokazali povezavo med objektivnimi meritvami in subjektivnimi zaznavami, zlasti pri toplotnem okolju in hrupu. Izrazitejša odstopanja so bila ugotovljena v proizvodnih prostorih, predvsem v poletnem terminu, ko so zaposleni poročali o večjem neugodju. Razlike med prostori in sezonami so bile jasno izražene in so sledile izmerjenim okoljskim obremenitvam. Pri osvetljenosti in kakovosti notranjega zraka so bile subjektivne ocene v večini primerov pozitivne, čeprav te zaznave niso vedno neposredno sledile izmerjenim vrednostim. Razprava in zaključek: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da subjektivna zaznava zaposlenih predstavlja pomemben dopolnilni kazalnik objektivnim meritvam in omogoča natančnejšo presojo kakovosti delovnega okolja. Celosten pristop, ki združuje objektivne in subjektivne metode, je ključen za prepoznavanje okoljskih tveganj ter za načrtovanje učinkovitih in ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev.[T. Likar]20262026-03-12 07:45:36Magistrsko delo/naloga180610sl