<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180534"><dc:title>Analiza vloge terapevta v relacijski zakonski in družinski terapiji z vidika zavedanja sebe</dc:title><dc:creator>Mesarič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zavedanje sebe</dc:subject><dc:subject>meditacija</dc:subject><dc:subject>terapevtka</dc:subject><dc:subject>terapevtska aliansa</dc:subject><dc:subject>povezanost</dc:subject><dc:subject>relacijska zakonska in družinska terapija.</dc:subject><dc:description>Raziskava se osredotoča na koncept zavedanja sebe in uporabnost tega koncepta v terapevtski praksi relacijske zakonske in družinske terapije. V raziskavi smo uporabili mešano kvantitativno in kvalitativno metodo. V kvantitativnem delu smo na podlagi kvazieksperimentalnega raziskovalnega načrta ugotavljali, ali meditacija terapevtke kot način izboljšanja zavedanja sebe, prinaša spremembo v ocenah terapevtske alianse s strani terapevtke in klientk oziroma spremembo v oceni povezanosti znotraj te alianse. Statistično analizo rezultatov smo kvalitativno dopolnili s terapevtkinimi zapiski in prepisi zvočnih zapisov terapevtskih srečanj. Za umestitev empiričnih rezultatov v kontekst terapevtske prakse relacijske zakonske in družinske terapije smo uporabili interpretativno fenomenološko analizo, s katero smo analizirali devet transkriptov intervjujev relacijskih zakonskih in družinskih terapevtk. Pri analizi smo izluščili tri glavne teme: »še jaz ob njih rastem« – jaz kot terapevtka, »stik sama s sabo« – zavedanje sebe kot terapevtke in »nič ni narobe, v redu je« – skrb zase. Osrednje teme opisujejo doživljanje udeleženk v kontekstu njihovega terapevtskega dela in osebnega življenja ter poudarjajo osrednjo vlogo zavedanja sebe, ki ga prepoznavajo kot temeljno orodje učinkovite psihoterapevtske prakse.
Ob tem so izpostavile predvsem nenehno rast, ki jo terapevtsko delo zahteva, pomen razmejevanja osebnega in terapevtskega ter skrb zase kot temeljno sestavino terapevtskega dela. Glavna omejitev raziskave je majhen vzorec rezultatov vprašalnika, ki onemogoča posploševanje na večjo populacijo. V prihodnjih raziskavah bi se bilo treba bolj posvetiti učinku izboljšanja zavedanja sebe pri terapevtu na terapevtsko alianso in posledično na izid terapevtskega procesa.</dc:description><dc:publisher>[A. Mesarič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-11 09:00:15</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>