<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180515"><dc:title>Perspektive aleksitimije</dc:title><dc:creator>Primec,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosar,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aleksitimija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:description>Raziskovanje duševnega zdravja je po eni strani intuitivno, po drugi pa izredno zapleteno. Diagnostični sistemi, kot je DSM-5-TR, omogočajo enotno opredeljevanje motenj, vendar pogosto ne zajamejo njihove sopojavnosti, raznolikosti simptomov in širših procesov, ki sežejo onkraj posameznih diagnostičnih kategorij. Namesto vprašanja, v čem se posamezne težave v duševnem zdravju razlikujejo, je v trendu vprašanje, kaj jim je skupnega. Eden izmed takšnih mehanizmov je aleksitimija, ki jo opredeljujejo težave pri prepoznavanju in opisovanju lastnih čustev. Ker ta predstavlja dober razlagalni okvir duševnih težav, je njeno prepoznavanje pomembno predvsem v obdobjih, ki so za razvoj psihopatologije še posebej ranljiva. Takšno je tudi obdobje mladostništva, ki prinese mnogo sprememb in izzivov na vseh področjih razvoja. Zato želimo v pričujoči nalogi zapolniti raziskovalno vrzel na področju preučevanja aleksitimije pri mladostnikih v slovenskem prostoru, zlasti iz vidika merjenja tega konstrukta ter njegove povezanosti s psihopatologijo. V raziskavo smo vključili 255 otrok in mladostnikov, starih med 11 in 18 let ter 142 staršev, ki so izpolnili vprašalnike, vezane na področje aleksitimije ter duševnega zdravja mladostnikov. S pomočjo bayesovske analize smo ugotovili, da se razkorak v poročanju med starši in samoporočanjem njihovih otrok ter mladostnikov povezuje z aleksitimijo. Perspektive poročevalcev so nam omogočile boljše razumevanje preučevanih mehanizmov. Rezultati bifaktorske analize so nadaljnje pokazali, da se aleksitimija pomembno povezuje s splošnim faktorjem psihopatologije, kar podpira njeno transdiagnostično vlogo. S to nalogo postavljamo izhodišča za nadaljnje raziskovanje aleksitimije v slovenskem prostoru, tako z vidika razvoja in prirejanja ustreznih merskih pripomočkov, kot z vidika razumevanja njene vloge pri blagostanju mladih.</dc:description><dc:publisher>[T. Primec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-11 07:19:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
