<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180505"><dc:title>Vpliv mikroplastike na izbrane fizikalne lastnosti kmetijskih tal in na odziv izbranega kopenskega enakonožca</dc:title><dc:creator>Železnikar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobne,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>fizikalne lastnosti</dc:subject><dc:subject>enakonožec</dc:subject><dc:description>Mikroplastika (MP) je vse pogosteje prepoznana kot pomemben onesnaževalec kmetijskih tal, kjer lahko vpliva na fizikalne in kemijske lastnosti tal, organizme in rastline ter s tem na delovanje agroekosistemov. V doktorski raziskavi smo preučevali vpliv treh vrst MP, pridobljene z mletjem komercialnih zastirnih folij iz polietilena nizke gostote (LDPE), polibutilen adipat tereftalata (PBAT) in škroba, na izbrane fizikalne lastnosti tal, talne organizme in rastline. V laboratorijskih in lončnih poskusih smo ugotovili, da prisotnost MP vpliva na vodoodbojnost tal, pri čemer so bili učinki izrazitejši v peščeno-ilovnatih tleh. Pri višjih koncentracijah PBAT in škrobne MP smo zaznali približno 5 % povečanje rastlinam dostopne vode, kar kaže na teksturno specifične odzive tal. Prisotnost MP v tleh je posredno vplivala na kopenskega enakonožca Porcellionides pruinosus preko sprememb mikrookolja; škrobna MP je povzročila statistično značilne spremembe v celičnih označevalcih stresa, medtem ko LDPE in PBAT nista povzročila pomembnih fizioloških učinkov. Neposredno hranjenje z MP ni vplivalo na preživetje, a je povzročilo spremembe v prehranjevalni aktivnosti in hemolimfi organizmov. Pri modelni rastlini Sinapis alba L., LDPE MP ni vplivala na delež kalitve, opaženo pa je bilo mejno značilno povečanje dolžine kalic pri najvišji koncentraciji. Rezultati potrjujejo, da so vplivi MP kompleksni, odvisni od vrste polimera, teksture tal, koncentracije in časa izpostavljenosti ter da je za realno oceno tveganj potrebno dolgoročno, integrirano proučevanje interakcij med tlemi, organizmi in rastlinami. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov mikroplastike v kmetijskih tleh ter predstavljajo znanstveno podlago za razvoj trajnostnih praks ravnanja s tlemi in zmanjševanja onesnaženosti z mikroplastiko.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-11 07:15:19</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180505</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
