In vitro proučevanje pomena proteasoma v trombocitih in njegove vloge pri oblikovanju tumorskega mikrookoljaSmrdel, Lara (Avtor) Gobec, Martina (Mentor) aktivacija trombocitovnapredovanje rakaimunoproteasomproteasomtumorsko mikrookoljezasevanjeTrombociti imajo ključno vlogo pri regulaciji hemostaze, a so danes prepoznani tudi kot aktivni regulatorji imunosti, vnetja in napredovanja tumorjev. Kljub njihovim številnim biološkim vlogam pa ostajajo molekularni mehanizmi, ki uravnavajo aktivacijo trombocitov in njihovo sekretorno vedenje, pomanjkljivo opredeljeni. Nedavne raziskave so pokazale, da trombociti vsebujejo tako konstitutivni proteasom kot tudi imunoproteasom, ki ju običajno povezujemo predvsem z jedrnimi in imunskimi celicami. Ta doktorska disertacija preučuje, kako ti proteolitični sistemi oblikujejo biologijo trombocitov in vplivajo na trombocitno posredovane imunske in tumorske interakcije. Klinično pomembnost delovanja proteasoma v trombocitih smo definirali s kvantifikacijo trombocitopenije pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom, zdravljenih z zaviralci proteasoma. Obsežna meta-analiza je pokazala, da zaviranje proteasoma pomembno poveča pojavnost trombocitopenije, pri čemer je tveganje odvisno od uporabljenega zaviralca in njegovega odmerka. Ti izsledki kažejo, da farmakološka modulacija proteasoma povzroča izrazite hematološke posledice ter nakazujejo, da lahko spremenjena aktivnost proteasoma vpliva na delovanje trombocitov. V okviru mehanističnih raziskav smo zato okarakterizirali aktivnost proteasoma in imunoproteasoma v človeških trombocitih ter zaznali pomembne inter-individualne razlike v proteasomskih profilih. Ta heterogenost nakazuje, da proteasomski sistem prispeva k donorsko specifičnim razlikam v odzivnosti trombocitov in njihovi sekretorni kapaciteti. Nadaljnje raziskave razkrivajo, da imunoproteasom uravnava sproščanje granul iz trombocitov na način, ki je specifičen za posamezne katalitične podenote in je odvisen od njihovega zaviranja. Za razliko od jedrnih celic trombociti ob izpostavitvi vnetnim citokinom ne povišajo proteinskega nivoja katalitičnih podenot imunoproteasoma, kar nakazuje, da je njihova proteasomska sestava določena že med megakariopoezo. Selektivno zaviranje katalitičnih podenot okrepi izločanje gostih granul, a ne vpliva na proces agregacije, kar dokazuje, da imunoproteasom natančno uravnava sekretorne odzive trombocitov, ne da bi pri tem ogrozil njihovo osnovno hemostatsko funkcijo. Proteomske analize so pokazale spremembe v sestavi sekretoma ter identificirale proteine povezane z metabolnimi in mitohondrijskimi potmi. To nakazuje, da imunoproteasom sodeluje pri usklajevanju bioenergetskih procesov trombocitov ter njihovo nadaljnjo komunikacijo z okoljem. Čeprav se učinki na aktivacijo imunskih celic med darovalci razlikujejo, zbrani podatki jasno opredeljujejo imunoproteasom kot doslej spregledan regulator trombocitno posredovane imunske signalizacije. Selektivno zaviranje izbranih podenot proteasomov v trombocitih vodi v sproščanje dejavnikov, ki izrazito modulirajo vedenje celic raka dojk. Zlasti zaviranje podenote β1i sproži sekretorni profil, ki okrepi migracijo celic trojno negativnega raka dojk, poveča angiogeno signaliziranje ter zviša izražanje označevalcev značilnih za epitelijsko-mezenhimski prehod. Ti izsledki kažejo, da imunoproteasom trombocitov neposredno oblikuje tumorsko relevantne parakrine signale in lahko vpliva na metastatsko napredovanje. Disertacija opredeljuje proteasom in imunoproteasom kot regulatorja signaliziranja, sekrecije in medcelične komunikacije trombocitov, s čimer pomembno vplivata na uravnavanje imunskega odziva in biologijo rakavih celic. Z združevanjem kliničnih podatkov o trombocitopeniji, povezani z zaviralci proteasoma, in poglobljenih mehanističnih ter funkcionalnih raziskav, disertacija ponuja celovit vpogled v regulacijo trombocitnega delovanja preko proteasomskih poti ter izpostavlja nove priložnosti za modulacijo interakcij med trombociti in tumorji.20262026-03-11 07:15:19Doktorsko delo/naloga180504sl