Osebnostna prožnost in njena povezanost z duševnim zdravjem študentov zdravstvene negeMatko, Nives (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Recenzent) magistrska delazdravstvena negastresanksioznostdepresivnostsubjektivno blagostanjeUvod: Študenti zdravstvene nege se med študijem soočajo z visokimi študijskimi obremenitvami, vključno z zahtevnim delom v kliničnem okolju, kar povečuje tveganje za razvoj težav v duševnem zdravju, kot so stres, anksioznost in depresivnost. Duševno zdravje je večdimenzionalen in dinamičen proces, ki poleg odsotnosti motenj vključuje tudi pozitivne vidike duševnega delovanja, kot je subjektivno blagostanje. Pomemben varovalni dejavnik pri obvladovanju stresa in ohranjanju duševnega ravnovesja je osebnostna prožnost, dinamičen proces prilagajanja, ki blaži negativne učinke stresa ter krepi posameznikove notranje vire za uspešno spoprijemanje z izzivi. Namen: Namen magistrskega dela je preučiti osebnostno prožnost dodiplomskih študentov zdravstvene nege ter ugotoviti njeno povezanost s stresom, anksioznostjo, depresivnostjo in subjektivnim blagostanjem. Preverili smo tudi povezanost osebnostne prožnosti z letnikom študija in delovnimi izkušnjami v zdravstvu. Metode dela: Uporabili smo neeksperimentalno presečno kvantitativno raziskovalno metodo. Raziskovalni instrument je vključeval validirane lestvice za oceno osebnostne prožnosti (CD-RISC-10), subjektivnega blagostanja (MHC-SF), anksioznosti (GAD-7), depresivnosti (PHQ-8) in zaznanega stresa (PSS-4). V namenski nenaključni vzorec je bilo vključenih 548 študentov vseh treh letnikov dodiplomskega programa zdravstvene nege Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Podatke smo analizirali z opisno statistiko, Pearsonovimi koeficienti korelacije in enosmerno analizo variance s Schefféjevim post hoc testom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je osebnostna prožnost statistično značilno zmerno do visoko negativno povezana s stresom, anksioznostjo in depresivnostjo ter pozitivno povezana s subjektivnim blagostanjem. Med letniki študija so bile ugotovljene majhne, vendar statistično značilne razlike, pri čemer je bila osebnostna prožnost višja pri študentih 2. letnika v primerjavi s študenti 1. letnika. Najvišjo raven osebnostne prožnosti so izkazovali študenti z rednimi delovnimi izkušnjami v zdravstveni negi. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je osebnostna prožnost pomembno povezana z boljšim duševnim zdravjem študentov zdravstvene nege. Študenti z višjo osebnostno prožnostjo poročajo o nižjih ravneh duševnih težav ter o višjem subjektivnem blagostanju, pri čemer se raven osebnostne prožnosti povezuje tudi z njihovim letnikom študija in obsegom delovnih izkušenj v zdravstvu. Ugotovitve podpirajo vključevanje izobraževalnih in podpornih programov za sistematično krepitev osebnostne prožnosti v času študija z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja bodočih zdravstvenih delavcev.[N. Matko]20262026-03-08 07:45:46Magistrsko delo/naloga180406sl