<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180270"><dc:title>Analiza vpliva sončnega sevanja in padavin na higrotermalni odziv strehe</dc:title><dc:creator>Vene,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>absorpcijski faktor</dc:subject><dc:subject>relativna vlažnost</dc:subject><dc:subject>vsebnost vlage</dc:subject><dc:subject>ravna streha</dc:subject><dc:subject>toplotna prehodnost</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je bil analiziran vpliv absorpcijskega faktorja površine zaključnega sloja ravnih streh na higrotermalno obnašanje različnih tipov strešnih konstrukcij. Obravnavane so bile štiri konstrukcijske zasnove: obrnjena ravna streha, klasična topla streha, lahka industrijska streha in endoskeletna ravna streha. Analiza je temeljila na numeričnih simulacijah, izvedenih s programsko opremo WUFI, ki omogoča časovno odvisno simulacijo prenosa toplote in vlage v gradbenih konstrukcijah ob upoštevanju realnih klimatskih podatkov. Rezultati so pokazali, da se pri vseh analiziranih absorpcijskih faktorjih s časom postopno zmanjšuje efektivna toplotna prehodnost konstrukcij, kar kaže na izboljšanje toplotnih lastnosti zaradi izsuševanja. Višje vrednosti absorpcijskega faktorja povečujejo absorpcijo sončnega sevanja, kar povzroči višje temperature površine in intenzivnejše izsuševanje konstrukcije. Posledično so bile pri višjih absorpcijskih faktorjih dosežene nižje končne vrednosti vsebnosti vlage in nižje vrednosti efektivne toplotne prehodnosti. Primerjava posameznih tipov streh je pokazala pomembne razlike v higrotermalnem odzivu, ki so predvsem posledica materialne sestave konstrukcije in začetne vsebnosti vlage. Masivnejše konstrukcije so izkazovale višje začetne vsebnosti vlage in počasnejše izsuševanje, medtem ko so lahke konstrukcije zaradi manjše mase in prisotnosti zračnih votlin izkazovale hitrejše prilagajanje na zunanje klimatske razmere. Skupna ugotovitev naloge je, da absorpcijski faktor zaključnega sloja predstavlja pomemben parameter, ki vpliva na dolgoročno higrotermalno stabilnost ravnih streh. Ustrezna izbira zaključnega sloja lahko v določenih pogojih prispeva k boljšemu izsuševanju konstrukcije, stabilnejšemu higrotermalnemu odzivu ter izboljšanju toplotne učinkovitosti konstrukcij.</dc:description><dc:publisher>[A. Vene]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-05 08:45:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180270</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>