<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180260"><dc:title>Vpliv intenzivnosti telesne vadbe na kakovost življenja in doživljanje stresa pri študentih</dc:title><dc:creator>Trbovšek,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušak,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>intenzivnost vadbe</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>strategije spoprijemanja</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil preučiti povezanost med stopnjo in intenzivnostjo telesne
dejavnosti ter izbranimi vidiki duševnega zdravja, osebnostnimi lastnostmi in strategijami
spoprijemanja s stresom pri študentih. Naloga izhaja iz sodobnih biopsihosocialnih pristopov, ki
telesno dejavnost obravnava kot pomemben dejavnik duševnega zdravja. Hkrati poudarjamo, da
njen vpliv ni enak pri vseh posameznikih, temveč je odvisen od intenzivnosti vadbe, okoliščin in
osebnih značilnosti.
Naloga je bila zasnovana kot kvantitativna presečna študija. Podatki so bili zbrani v študentski
populaciji s pomočjo standardiziranih vprašalnikov, ki so merili telesno aktivnost, duševno
zdravje, osebnostne lastnosti in načine spoprijemanja s stresom. Analiza je vključevala
korelacijske analize ter primerjave med manj in bolj telesno dejavnimi študenti.
Rezultati so pokazali, da telesna dejavnost ni enako povezana z vsemi kazalniki duševnega
zdravja. Statistično značilne povezave so se pojavile predvsem pri zadovoljstvu z življenjem,
psihološki čvrstosti, zaznani stresni obremenitvi ter nekaterih osebnostnih lastnostih, kot sta
ekstravertnost in nevroticizem. Intenzivnejša telesna dejavnost je bila povezana z ugodnejšim
psihološkim profilom. Po drugi strani dodatno povečevanje količine telesne aktivnosti nad
priporočeno mejo ni prineslo dodatnih izrazitih psiholoških koristi. Tudi primerjave med manj in
bolj telesno dejavnimi študenti večinoma niso pokazale statistično pomembnih razlik, kar
nakazuje, da učinki telesne dejavnosti niso linearni.
Ugotovitve poudarjajo, da je telesna dejavnost pomemben, vendar ne univerzalen dejavnik
duševnega zdravja. Njeni učinki so povezani z intenzivnostjo in kakovostjo vadbe ter z
individualnimi osebnostnimi značilnostmi. Med omejitvami raziskave je treba omeniti presečni
raziskovalni načrt in uporabo samoocenjevalnih vprašalnikov, kar omejuje možnost
posploševanja rezultatov. Kljub temu naloga prispeva k boljšemu razumevanju odnosa med
telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem pri študentih ter ponuja izhodišča za nadaljnje
raziskave in praktične pristope k spodbujanju telesne dejavnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-05 07:15:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180260</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
