<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180155"><dc:title>Raziskovanje tehnike in tehnologije antičnega stenskega slikarstva na primeru stropne poslikave z Muzejskega trga v Celju</dc:title><dc:creator>Šantej,	Roza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeme,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuret,	Jelka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konservatorstvo-restavratorstvo
kulturna dediščina
stenska poslikava
rekonstrukcija
enkavstika
vosek
hladna enkavstika
magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava tehnologijo poslikave rimske stropne poslikave z Muzejskega trga v Celju. Gre za okoli 2000 let staro obočno stropno poslikavo, ki je del rimske vile, odkrite na omenjeni lokaciji. Poleg fragmentov stropne poslikave je bilo odkritih tudi 18 m2 in situ ohranjenih stenskih poslikav, ki v višino segajo do 1,3 metra, ter okoli 70.000 fragmentov stenskih poslikav iz različnih obdobij.
Naravoslovne preiskave so pokazale prisotnost voska v barvni plasti, kar nakazuje, da je bila poslikava morda izvedena v tehniki enkavstike. Uporaba le-te v antični stenski umetnosti je že dolgo predmet razprav, vendar je težko potrditi to teorijo. Identifikacija voska kot veziva za pigmente je problematična zaradi številnih konservatorsko-restavratorskih posegov, ki so bili izvedeni v preteklih stoletjih, ko se je vosek uporabljal tudi kot zaščita fresk. Beseda enkavstika izhaja iz grške besede encaustikos (ἐγκαυστικός), ki pomeni »vžgati« ali »žgati«, kar nakazuje, da je pri tej metodi potrebna toplota. Poleg omenjene in bolj znane vroče enkavstike je v zgodovinskih virih omenjena tudi hladna enkavstika oziroma tako imenovani punski vosek, za katero predpostavljamo, da je bila v tem primeru uporabljena.
Cilj naloge je poustvariti tehniko hladne enkavstike, ki bi tako po materialni sestavi in izgledu ustrezala originalni rimski stropni poslikavi. Raziskovanje je vključevalo testiranje različnih načinov in receptur priprave hladne voščene emulzije. Testirane so bile tudi različne metode nanosa na površino in načini obdelovanja površine. V zadnjem delu naloge je bila izvedena kopija detajla rimske stropne poslikave v testirani tehniki hladne enkavstike. Kopija je bila izvedena na nosilec iz trstike. Poustvarjene so bile tudi vse plasti ometa, ki so prisotne na originalnih fragmentih. Na ta način smo testirali uspešnost in uporabnost hladne enkavstike ter izvedli primerjavo z originalno poslikavo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-04 09:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
