<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180136"><dc:title>Lik učitelja in lik trenerja ekipnih športov</dc:title><dc:creator>Franca,	Kristofer	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotar Pance,	Branka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učitelj</dc:subject><dc:subject>trener</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>pedagoški pristopi</dc:subject><dc:subject>načini vodenja</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi so obravnavane sposobnosti, osebnostne lastnosti in poklicne kompetence učiteljev in trenerjev ekipnih športov, ki delajo na različnih vzgojno-izobraževalnih instituacijah in trenerskih položajih. Izhajali smo iz prepričanja, da je učinkovito pedagoško delo odraz celotnega prepleta strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, komunikacijskih, organizacijskih in drugih sposobnosti. Naš cilj je bil ugotoviti, kako učitelji in trenerji ekipnih športov doživljajo in razumejo svoj poklic in katere sposobnosti vrednotijo kot ključne. 
V teoretičnem delu smo predstavili oba lika posamično, kjer smo pri vsakem izpostavili pomen njegove strokovnosti, pedagoških pristopov, poklicnih kompetenc in osebnostne strukture. Predstavimo tudi odgovornosti, ki so prisotne v vsakdanjiku učiteljskega in trenerskega poklica, ter vidike pozitivnega odnosa, avtoritete in vodstvenih načinov, ki motivirajo učence in športnike pri delu.
V kvalitativni raziskavi smo preučevali, katere so sposobnosti in kompetence učiteljev in trenerjev ekipnih športov, ki so ključne za dosego učinkovitega pedagoškega dela in vodenja skupin učencev oziroma športnikov. V raziskavo je bilo vključenih deset udeležencev iz pedagoškega in športnega okolja. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo prišli do ugotovitev, da je za učinkovito delo z mladostniki ključen preplet strokovnega znanja, organizacijskih in komunikacijskih sposobnosti, artikuliranost, izkušenj, avtentičnosti, sposobnosti prilagajanja, razumevanja in osebnostnih lastnosti, kot so vztrajnost, empatija, čustvena stabilnost, doslednost, sočutje in smisel za humor. Vsi udeleženci so bili mnenja, da je učinkovita komunikacija ključni element pedagoškega in trenerskega dela. 
S svojim delom poudarjajo nujo po stalnem strokovnem izpopolnjevanju in učenju, hkrati pa izpostavljajo harmonijo, podporo in odnose, ki odpirajo poti do učinkovitega in smiselnega dela z ljudmi.</dc:description><dc:publisher>[K. Franca]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-03 15:21:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>