<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=180131"><dc:title>Izgorelost pri profesionalnih glasbenikih: vzroki, posledice in možnosti preprečevanja</dc:title><dc:creator>Kopše,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petavar,	Ema	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>glasbenik</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom Izgorelost pri profesionalnih glasbenikih: vzroki,
posledice in možnosti preprečevanja obravnava pojav izgorelosti pri profesionalnih
glasbenikih, ki kljub umetniški naravi poklica pogosto delujejo v okoliščinah, ki presegajo
njihove psihofizične zmožnosti – dolgotrajne vaje, zahteve po popolnosti, ocenjevalne
situacije, negotovost zaposlitve ter pogosta izpostavljenost javnosti.
V teoretičnem delu je izgorelost predstavljena kot kompleksen sindrom, ki vključuje
čustveno izčrpanost, depersonalizacijo in zmanjšan občutek osebne učinkovitosti. Poudarjene
so razlike med stresom, depresijo in anksioznostjo ter njihova povezanost z izgorelostjo.
Perfekcionizem se kaže kot dvorezen meč – spodbuja odličnost, vendar ob pretirani
samokritičnosti povečuje tveganje za izgorelost. Samozaposleni glasbeniki se pogosto soočajo
z neurejenimi delovnimi pogoji in finančno nestabilnostjo, kar še dodatno prispeva k stresu.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Kopše]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-03 15:20:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>180131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>