Stopnja znanja študentov zdravstvene nege o zakonski ureditvi kliničnih obdukcij ter njihova stališča do kliničnih obdukcijBerić, Slavica (Avtor) Ivanc, Blaž (Mentor) Kamenšek, Tina (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaobdukcijska dejavnostzakonodajastopnja znanjaopredelitev stališčdodiplomski in podiplomski študijski program Zdravstvena negaUvod: Klinična obdukcija je medicinski poseg, ki zajema zunanji in notranji pregled človeškega trupla. Predstavlja pomemben del zdravstvene in medicinske prakse, saj omogoča natančno ugotavljanje vzroka smrti ter prispeva k razumevanju poteka bolezni, uspešnosti medicinskega zdravljenja in zdravstvene nege. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti stopnjo znanja o predpisani zakonski ureditvi kliničnih obdukcij med študenti zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, predstaviti njihova stališča in izkušnje na tem področju ter preveriti razlike v stopnji znanja in stališčih glede na izbrane demografske značilnosti. Metode dela: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja, temelječa na presečni raziskavi, pri čemer so bile raziskovalne hipoteze preverjene z uporabo inferenčne statistike. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Deskriptivna statistična analiza je zajemala demografske podatke, stopnjo znanja o zakonski ureditvi, izkušnje in stališča anketirancev glede kliničnih obdukcij. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83,67 % žensk in 14,29 % moških, od tega so večinski delež predstavljali dodiplomski študenti (77,55 %) in študenti, ki so zaposleni prek študentskega servisa (65,30 %). Največji delež (55,10 %) dosega slabo znanje, 34,70 % zadovoljivo znanje in 10,20 % dobro znanje pri ugotavljanju stopnje znanja o predpisani zakonski ureditvi glede kliničnih obdukcij. Povprečna ocena stališč (M = 3,19; SD = 0,334) je statistično značilno nižja od meje, ki opredeljuje pozitivna stališča. Večina anketirancev nima praktičnih izkušenj s prisostvovanjem pri procesu pridobivanja privolitve svojcev (89,80 %) in neposrednim sodelovanjem pri izvedbi kliničnih obdukcij (95,92 %). Ugotovljena razlika med spoloma je statistično značilna, vendar je treba rezultat interpretirati previdno, saj je delež moških majhen (14,29 %), kar lahko vpliva na stabilnost ocen in občutljivost testa. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da anketiranci dosegajo nizko do zadovoljivo stopnjo poznavanja zakonodaje, pri čemer se je kot najšibkejše izkazalo poznavanje temeljnih zakonskih določil. Stališča so bila pretežno nevtralno usmerjena, kar lahko povezujemo z nizko stopnjo neposrednih praktičnih izkušenj in omejeno izpostavljenostjo tematike v študijskem procesu.[S. Berić]20262026-03-01 07:45:54Magistrsko delo/naloga180064sl