<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179926"><dc:title>Preučevanje vpliva treh mikrobnih pripravkov na rast in pridelek izbrane sorte solatnih kumar (Cucumis sativus) v zavarovanem prostoru</dc:title><dc:creator>Drnovšek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kumare</dc:subject><dc:subject>mikrobni pripravki</dc:subject><dc:subject>rast</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>biotično varstvo</dc:subject><dc:description>Zaradi vse večjih omejitev pri uporabi konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev se v pridelavi rastlin vse pogosteje uveljavljajo mikrobni pripravki kot del biotičnega varstva, ki ponujajo okolju prijaznejšo alternativo. V okviru magistrske naloge v zavarovanem prostoru smo preizkušali vpliv mikrobnih pripravkov na osnovi koristnih mikroorganizmov na rast in pridelek solatnih kumar. Izbrali smo 3 različne mikrobne pripravke Trifender PRO (Trichoderma asperellum, sev T34), Prestop (Clonostachys rosea, sev J1446) in Polyversum (Pythium oligandrum, sev M1). V poskusu smo spremljali vpliv pripravkov na morfološke parametre rastlin (na maso, dolžino in premer plodov, št. plodov na rastlino, višino nadzemnega dela, maso korenin). V poskusu smo imeli 7 obravnavanj: kontrola, 3 obravnavanja, kjer smo sadike pred sajenjem namočili v suspenzijo pripravkov: namočene POLY, namočene PRE, namočene TRI; 3 obravnavanja – naknadno zalivanje sadik s POLY, PRE in TRI. V našem primeru nismo ugotovili pozitivnih učinkov mikrobnih pripravkov v primerjavi s kontrolo. Pri vseh morfoloških parametrih je imelo kontrolno obravnavanje najboljše rezultate in najslabše obravnavanje zalivanje TRI. Največje razlike so se pokazala predvsem pri masi koreninskega sistema, kar pripisujemo močnemu napadu koreninskih ogorčic. Rastline so sredi sezone kazale zakrnelo rast, na listih pa so se pojavile nekroze in kloroze, kar je posledično vplivalo tudi na slabši nastavek plodov. K slabši rasti so verjetno prispevale tudi spremenljive temperaturne razmere v času poskusa in ob koncu sezone še močan napad pršic.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-27 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179926</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
