<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179876"><dc:title>Obuditev ljubezenske zgodbe v 2.5D paralaksi v fotografiji</dc:title><dc:creator>Jovović,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štampfl,	Veronika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>2.5D</dc:subject><dc:subject>paralaksa</dc:subject><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>video</dc:subject><dc:subject>ljubezenska zgodba</dc:subject><dc:subject>animacija kamere</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo opisuje proces ustvarjanja videoposnetka v 2.5D paralaksi iz arhiva črno-belih fotografij starejšega para.

V teoretičnem delu smo najprej obravnavali pripovedovanje zgodb skozi fotografijo ter se osredotočili na doživljanje fotografij pri posameznikih in na vpliv fotografije na družbo. Podrobneje smo predstavili foto eseje, razložili njihov pomen ter izpostavili pomembnost zaporedja fotografij pri pripovedovanju zgodbe. Raziskavo smo nadaljevali s proučevanjem paralakse, kjer smo se še bolj poglobili v 2.5D paralakso na grafičnem področju. Predstavili smo njen proces izdelave, zgodovino in primer uporabe, kjer smo izpostavili umetnika, ki nas je navdušil za izdelavo diplomskega dela. Pridobljeno znanje iz teoretičnega dela je bil predpogoj za pravilno načrtovanje videoposnetka ter za razumevanje kreativnega procesa ustvarjanja 2.5D paralakse.

V eksperimentalnem delu smo v več fazah opisali proces izdelave videoposnetka. Prva faza je bila zajem fotografij, kjer smo ustvarili osnovni načrt in s pomočjo optičnega čitalnika zajeli fotografije. Druga faza je bolj natančna izdelava načrta, kjer smo fotografije razdelili po prizorih in sestavili prehode, določili pa smo tudi glasbeno podlago. Tretja faza je bila obdelava in čiščenje fotografij, saj so imele skoraj vse zajete fotografije ogromno nečistoč ali pa so bile poškodovane. Četrta faza je bila razčlenjevanje fotografij, kjer smo elemente iz fotografij razdelili na plasti, glede na njihovo oddaljenost. Prav tako smo za elementi morali zapolniti praznine in pripraviti ozadja. Peta faza je bila umestitev plasti v 3D-prostor, kjer smo s pomočjo izvorne fotografije plasti postavljali po Z-osi, pri čemer smo ohranili prvotno razmerje elementov na fotografiji. V šesti fazi smo začeli animirati prizore in prehode, kjer smo uporabljali kamero z enim vozliščem in ničelne plasti za bolj tekočo pot kamere. V tej fazi smo opisali tudi izdelavo prehodov. Zadnja, sedma faza pa je bila dodajanje dodatnih učinkov in elementov, kjer smo opisali kako dodajanje ambientalnih učinkov, senc elementom in obrobe videoposnetku vpliva na doseganje globine.

V rezultatih in razpravi smo dobljeni rezultat zanalizirali tako iz tehničnega kot tudi iz pripovednega vidika ter na koncu predlagali možnosti za izboljšavo in nadgradnjo. Na podlagi pridobljenega znanja in preteklih izkušenj smo uspešno ustvarili končni videoposnetek, s čimer smo uspešno dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili na začetku.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-26 09:00:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179876</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
