<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179827"><dc:title>Do kod (lahko) seže norma v skladnji?</dc:title><dc:creator>Žele,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>prosti morfemi</dc:subject><dc:subject>prilastek</dc:subject><dc:subject>zloženi povedek</dc:subject><dc:subject>besedni red</dc:subject><dc:subject>členitev po aktualnosti</dc:subject><dc:description>Skladnja kot jezikovna ravnina je hkrati tudi ciljna ravnina vsakega jezikovnega sporočanja in zato je pod vplivom stalnih jezikovnih sprememb. Obravnava s komentiranjem konkretnih primerov znotraj besednozvezne, stavčne, povedne in nadpovedne skladnje predstavlja potencialne (še ne) povsem ustaljene posebnosti v rabi, ki so zato slovnično, pomensko in pragmatično lahko problematični ter zato obsojeni na sprotno in stalno presojo tudi z vidika normativnosti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-02-25 13:20:58</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>179827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
