<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179720"><dc:title>Primerjava lastnosti različnih filogenetskih skupin kvasovk rodu Hanseniaspora za proizvodnjo fermentiranih pijač</dc:title><dc:creator>Pavčnik,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tome,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pivske kvasovke</dc:subject><dc:subject>Hanseniaspora spp</dc:subject><dc:subject>fermentirane pijače</dc:subject><dc:subject>pivo</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>hitrost rasti</dc:subject><dc:subject>hitrost evolucije</dc:subject><dc:subject>odpornost na žveplo</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:description>Kvasovke rodu Hanseniaspora so bipolarno brsteče kvasovke, ki veljajo za nekonvencionalne in so dandanes vedno bolj zaželene v proizvodnji fermentiranih pijač, saj omogočajo širši spekter arom in povečajo senzorično kompleksnost fermentiranih pijač. Vrste rodu Hanseniaspora sodijo v dve filogenetski skupini z različno hitrostjo evolucije, ki se obenem razlikujeta tudi po številu genov. Skupina s pospešeno evolucijo (FEL) ima manjši genom in lahko zato najverjetneje raste hitreje kot skupina s počasnejšo evolucijo (SEL). Zato smo primerjali hitrost rasti sevov vrst obeh skupin v kompleksnem in v minimalnem gojišču. Pričakovali smo, da bodo imeli sevi skupine FEL krajši podvojevalni čas, saj so tekom evolucije izgubili mnogo več genov kot sevi skupine SEL, ki rastejo počasneje, vendar signifikantnih razlik v podvojevalnih časih med skupinama FEL in SEL nismo določili. Sevi skupine SEL imajo v genomu  prisoten gen za izlivno črpalko za sulfit (SSU1), medtem ko ga sevi skupine FEL nimajo. Določili smo minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) kalijevega metabisulfida sevov obeh skupin. Ugotovili smo, da so imeli izbrani sevi, ne glede na prisotnost izlivne črpalke, podobne vrednosti MIK. Nazadnje smo testirali uporabnost  kvasovk rodu Hanseniaspora za aromatizacijo piv. S presejalnimi testi smo določili sposobnost asimilacije maltoze, škroba, odpornost na etanol in hmeljni ekstrakt, β-liazno aktivnost in produkcijo neželenih fenolnih spojin. Glede na rezultate smo izbrali vsaj en sev vsake vrste, ki je hitro rastel na selekcijskem gojišču za β-liazno aktivnost, ni tvoril hlapnih fenolov in je bil odporen proti etanolu in hmeljnem ekstraktu. Ti sevi so pokazali dober encimski potencial za aromatizacijo piv, saj mnogi niso proizvajali neželenih fenolnih spojih. Ugotovili smo, da so določeni izbrani sevi primerni za uporabo v pivovarstvu za ojačevanje arome piva.</dc:description><dc:publisher>[N. Pavčnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-21 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
