<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179662"><dc:title>Vpliv kraških pojavov na tehnologijo gradnje predora Beka (T2) na drugem tiru med Divačo in Koprom</dc:title><dc:creator>Hidanović,	Semir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovičić,	Vojkan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kortnik,	Jože	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Šporin,	Jurij	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>Kraške votline</dc:subject><dc:subject>tehnologija gradnje predorov</dc:subject><dc:subject>detekcija</dc:subject><dc:subject>začasna sanacija</dc:subject><dc:subject>trajna sanacija.</dc:subject><dc:description>Gradnja predorov v kraškem okolju predstavlja izjemno zahteven inženirski izziv zaradi izrazite heterogenosti kamninskega masiva, nepredvidljivega pojavljanja kraških votlin ter kompleksnih hidrogeoloških razmer. Uspešna izvedba takšnih projektov zahteva stalno in celovito spremljanje geoloških, geofizikalnih in geotehničnih razmer ter sposobnost hitrega prilagajanja tehnologije gradnje ob odkritju nepredvidenih kraških pojavov. Ključnega pomena je pravočasno in usklajeno delovanje vseh vpletenih strok – geologov, krasoslovcev, hidrogeologov, geotehnikov, nadzora in izvajalca – saj le interdisciplinaren pristop omogoča varno, časovno učinkovito in okolijsko sprejemljivo gradnjo. Ob odkritju kraškega pojava se tehnologija gradnje praviloma spremeni: izkop se lahko začasno ustavi ali omeji, uvedejo se dodatni raziskovalni in zaščitni ukrepi, prilagodi se način podpiranja ter izvedejo obvodi za ohranitev naravnega režima pretakanja podzemne vode. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju dviga hidrostatskih tlakov, zaščiti kraških vodonosnikov ter ohranjanju občutljivega kraškega okolja. Hkrati je za zmanjševanje časovnih zastojev in dodatnih stroškov nujna ustrezna organizacija gradbišča, ki omogoča nadaljevanje del na drugih izkopnih fazah ali napadnih točkah, kadar je napredovanje v kaloti začasno omejeno. Magistrska naloga obravnava navedena izhodišča gradnje predorov v kraškem okolju na primeru gradnje Drugega tira železniške proge Divača–Koper, s poudarkom na predoru Beka in odkritju kraškega pojava 2TDK-025. Na konkretnem primeru je prikazan vpliv kraških pojavov na spremembo tehnologije gradnje, potek odločanja o primerni vrsti sanacijskih del, izvedba začasnih in trajnih sanacijskih ukrepov. V nalogi je poudarjen pomen pravočasne detekcije kraškega in ustreznega tehničnega odziva projektanta, inženirja in izvajalca. Naloga potrjuje, da je gradnja predorov v kraškem okolju lahko uspešna le ob stalnem nadzoru, prilagodljivi tehnologiji gradnje ter doslednem upoštevanju naravovarstvenih in hidrogeoloških zahtev.</dc:description><dc:publisher>S. Hidanović</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-19 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179662</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
