Hladna atmosferska plazma kot metoda za dezinfekcijo higiensko relevantnih biofilmov na nerjavečem jekluŠpelko, Eva (Avtor) Fink, Rok (Mentor) Lunder, Manca (Komentor) Krištof, Romana (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvohladna atmosferska plazmabiofilmiL. monocytogenesE. coliS. TyphimuriumUvod: Biofilmi higiensko relevantnih bakterij na živilskih kontaktnih površinah predstavljajo pomemben izziv v živilski industriji, saj lahko vztrajajo kljub standardnim postopkom čiščenja in razkuževanja ter povzročajo kontaminacije živil. Zaradi omejitev kemičnih razkužil in vse strožjih okoljskih zahtev se plazma uveljavlja kot obetavna alternativa, ki omogoča učinkovito inaktivacijo mikroorganizmov pri nizkih temperaturah in brez agresivnih kemikalij. Namen: Namen magistrskega dela je bil oceniti učinkovitost plazme pri dezinfekciji biofilmov S. Typhimurium, L. monocytogenes in E. coli na diskih iz nerjavečega jekla z različno površinsko hrapavostjo ter pri različnih časih izpostavljenosti. Metode dela: Učinkovitost plazme smo preučevali na 24-urnih monokulturnih in mešanih biofilmih S. Typhimurium, L. monocytogenes in E. coli na nebrušenih in brušenih diskih iz nerjavečega jekla po 1 in 5 min izpostavljenosti plazmi. Površine smo karakterizirali z meritvami hrapavosti in mejnega kota. Učinek plazme smo ovrednotili z štetjem kolonij, meritvami inhibicijskih con, metabolne aktivnosti, celokupne biomase, oksidativnega stresa ter analizo morfologije s SEM. Rezultati: Plazma je pri vseh biofilmih povzročila statistično značilen, časovno odvisen upad števila kolonij, učinkovitost pa je bila večja pri 5 min kot pri 1 min izpostavljenosti. L. monocytogenes je bila inaktivirana do meje detekcije že po 1 min (5,6 log v monokulturi in 7,4–7,6 log v mešanem biofilmu), E. coli je po 5 min dosegla visoke (> 5 log) redukcije, medtem ko je bila S. Typhimurium najbolj tolerantna (2,2–3,2 log v monokulturi, 2,6–3,9 log v mešanem biofilmu). Plazma je zmanjšala metabolno aktivnost in povečala znotrajcelični oksidativni stres, celokupna biomasa biofilma pa se ni pomembno zmanjšala. Vpliv tipa površine na učinkovitost ni bil izrazit. Razprava in zaključek: Plazma se je izkazala kot učinkovita dopolnilna tehnologija za inaktivacijo biofilmov na nerjavečem jeklu, pri čemer je ključni dejavnik čas izpostavljenosti, odziv pa je odvisen od bakterijske vrste. Prisotnost več bakterijskih vrst v mešanem biofilmu ni povzročila splošno večje tolerance na obdelavo. Ker celokupna biomasa ni bila bistveno zmanjšana, rezultati kažejo na pretežno baktericidno delovanje brez učinkovite odstranitve EPS, zato je v praksi smiselna uporaba v kombinaciji z mehanskimi postopki čiščenja v živilski industriji ter dodatno preverjanje v pogojih realne organske obremenitve.[E. Špelko]20262026-02-19 07:45:37Magistrsko delo/naloga179658sl