<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179634"><dc:title>Vpliv demografskih sprememb na javne finance</dc:title><dc:creator>Grm,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevcin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>staranje prebivalstva</dc:subject><dc:subject>pokojninski sistem</dc:subject><dc:subject>zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>javne finance</dc:subject><dc:subject>demografske spremembe</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Demografske spremembe predstavljajo enega ključnih dolgoročnih razvojnih in fiskalnih izzivov sodobnih evropskih držav. Slovenija se, podobno kot druge države članice Evropske unije, sooča s staranjem prebivalstva, nizko rodnostjo in daljšanjem pričakovane življenjske dobe, kar pomembno vpliva na javne finance, zlasti na pokojninski in zdravstveni sistem kot največja porabnika javnih sredstev. Namen diplomskega dela je analizirati vpliv staranja prebivalstva na gibanje javnih izdatkov za pokojnine in zdravstvo v Sloveniji v obdobju od leta 1994 do 2024 ter preveriti, ali se je vpliv demografskih dejavnikov v zadnjem desetletju spremenil.
Delo temelji na kvantitativni empirični analizi, izvedeni z večkratno linearno regresijo v programu SPSS. Uporabljeni so podatki Statističnega urada Republike Slovenije, Eurostata, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropske komisije. Odvisni spremenljivki sta delež javnih izdatkov za pokojnine in zdravstvo v bruto domačem proizvodu, neodvisne pa delež prebivalstva, starejšega od 65 let, pričakovana življenjska doba, rodnost, stopnja zaposlenosti in BDP na prebivalca.
Rezultati potrjujejo statistično značilen pozitiven vpliv staranja prebivalstva na rast pokojninskih in zdravstvenih izdatkov, pri čemer imata največji vpliv delež starejših in pričakovana življenjska doba. Hkrati analiza kaže, da se je po letu 2010 vpliv demografskih dejavnikov delno zmanjšal, kar je mogoče povezati z izvedenimi reformami in povečanjem učinkovitosti zdravstvenega sistema. Diplomsko delo poudarja pomen pravočasnih in dolgoročno usklajenih politik za ohranjanje fiskalne stabilnosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Grm]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-18 13:10:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
