<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179633"><dc:title>Začetki srednjeveškega Maribora v luči arheoloških izkopavanj na območju nekdanjega minoritskega samostana in Vojašniškega trga</dc:title><dc:creator>Murko,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Predovnik,	Katarina Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Tone	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:subject>arheologija</dc:subject><dc:subject>Vojašniški trg</dc:subject><dc:subject>minoritski samostan</dc:subject><dc:subject>neagrarna
poselitev</dc:subject><dc:subject>plemiški dvor</dc:subject><dc:subject>sakralna arhitektura</dc:subject><dc:subject>obrtna dejavnost</dc:subject><dc:subject>urbanizacija</dc:subject><dc:description>Disertacija obravnava razvoj srednjeveškega Maribora z arheološko-urbanističnega vidika, s
poudarkom na območju nekdanjega minoritskega samostana in Vojašniškega trga, ki se kaže kot
ključen prostor zgodnjih faz razvoja mesta na levem bregu Drave. Na podlagi obsežnih
arheoloških raziskav, izvedenih med letoma 2004 in 2022, je bila rekonstruirana večfazna
preobrazba območja – od zgodnje, institucionalno pogojene neagrarne poselitve do prostorske
konsolidacije v poznem 13. stoletju. Raziskava temelji na večnivojskem metodološkem
pristopu, ki vključuje stratigrafsko analizo, tipo-kronološko obravnavo gradiva, radiokarbonsko
datiranje, prostorsko-topografsko interpretacijo ter uporabo zgodovinskih in stavbnozgodovinskih
virov.
Osrednji cilj je bil razjasniti zgodnje faze urbanega razvoja ter vlogo oblastnih in cerkvenih središč.
V 11. ali 12. stoletju je bil ob Dravi vzpostavljen kompleks treh zidanih objektov
(stavbe A, B, C), interpretiran kot sedež posvetne oblasti, z možno sakralno funkcijo stavbe B.
Kompleks je bil opuščen pred koncem 12. stoletja, ko se v virih prvič omenja grad Marchburch. Nato
je nastalo novo cerkveno središče s cerkvijo (stavba D) in spremljevalnimi objekti.
Na Vojašniškem trgu so bile odkrite lesene arhitekture in peči za žganje apna iz druge polovice 13.
stoletja, povezane z gradnjo zidane arhitekture (mestno obzidje in samostanski kompleks s cerkvijo).
Podatki kažejo na kontinuiteto rabe prostora in preplet starejših funkcionalnih območij z novo
urbanistično zasnovo. Disertacija vključuje tudi kritiko razdrobljenosti mestne arheologije in
opozarja na pomen interdisciplinarnega pristopa za razumevanje kompleksnih urbanizacijskih
procesov.</dc:description><dc:publisher>M. Murko</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-18 12:54:03</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>179633</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Maribor</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
