Besedni red v slovenskih kemijskih terminoloških besednih zvezah: primerjava z nemščino in angleščinoŠtumberger, Saška (Avtor) besedni redKemijski slovarkemijska terminologijavečbesedni termindesni prilasteknemške zloženkeslovenščinanemščinaangleščinabesedotvorjeterminologijakemijaPrispevek obravnava terminologijo v slovenščini ter primerja besedni red v slovenščini, nemščini in angleščini. Obravnavani so kemijski termini, ki so v vsaj enem od jezikov večbesedni. V 19. stoletju so bili kemijski termini v delih Matije Vertovca navedeni skupaj z nemškim ustreznikom. Vpliv nemščine se odraža v strukturi terminov, imenovanje kislin pa je bilo enobesedno, npr. vogelnokislina (ogljikova kislina), žeplokislina (žveplova kislina). Po prvi svetovni vojni so se z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pojavila prizadevanja po enotni jugoslovanski kemijski terminologiji. Vpliv nemščine je opazen v poskusu ohranitve enobesednih terminov po vzoru nemških zloženk, kot je jodkislina. Takšno izrazje je bilo predvideno za znanstvene razprave in visokošolski pouk, za srednješolski pouk pa so predvideli večbesedne termine, npr. jodova kislina. Gradivo v rastočem Kemijskem slovarju (od 2018) kaže na izrazno samostojnost slovenščine. Nemške zloženke so v slovenščini večbesedne zveze, ki imajo ob samostalniškem jedru zaradi jasnosti pogosto tudi desni samostalniški prilastek, kot je anomalija vode. Prav tako lahko terminološke strukture z levim in desnim prilastkom, kot je začasna trdota vode, razložimo s potrebo po poimenovalni natančnosti. Vpliv angleščine je opazen pri večbesednih terminih z levim samostalniškim prilastkom, kot je alfa železo, ki ima tudi variantne oblike, kot so železo alfa in alfa-železo. Postavitev samostalniškega prilastka na desno odraža slovensko skladnjo, zapis z vezajem kaže na vpliv nemščine (Alpha-Eisen).20252026-02-16 12:25:16Članek v reviji179506slLicenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).